Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Jezus – pot, resnica, življenje

 52. POGLAVJE

Z nekaj hlebci in dvema ribama nahrani tisoče

Z nekaj hlebci in dvema ribama nahrani tisoče

Dvanajsteri apostoli so uživali v oznanjevanju po Galileji in zdaj Jezusu poročajo »o vsem, kar so storili in učili«. Razumljivo je, da so utrujeni. Ker pa prihaja in odhaja zelo veliko ljudi, še jesti nimajo časa. Zato jim Jezus reče: »Pojdite z menoj na samoten kraj in se malo spočijte.« (Marko 6:30, 31)

Vkrcajo se v čoln, verjetno nekje blizu Kafarnauma, in odrinejo proti nekemu odročnemu kraju vzhodno od Jordana, nekoliko stran od Betsajde. Veliko ljudi jih vidi odhajati, drugi pa za to izvedo. Vsi skupaj po obrežju odhitijo tja in so že tam, ko čoln prispe.

Ko Jezus stopi iz čolna in vidi množico ljudi, se mu ti zasmilijo, saj so kot ovce brez pastirja. Zato jih začne »učiti mnoge reči« o Kraljestvu. (Marko 6:34) Poleg tega ozdravi »tiste, ki so potrebovali zdravljenje«. (Luka 9:11) Ko preteče nekaj časa, mu učenci rečejo: »Kraj je samoten in ura je že pozna. Razpusti množice, da bodo lahko šle v vasi in si kupile hrano.« (Matej 14:15)

Jezus odvrne: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti.« (Matej 14:16) Jezus sicer že ve, kaj bo naredil, vseeno pa Filipa preizkusi z vprašanjem: »Kje naj kupimo kruha, da bodo lahko jedli?« Filipa vpraša zato, ker je doma iz bližnje Betsajde. Vendar nakup kruha ni rešitev. Tam je približno 5000 moških. In če štejemo še ženske in otroke, je vseh skupaj morda dvakrat toliko! Zato Filip odgovori: »Tudi če bi kupili kruha za dvesto denarijev [en denarij je celodnevni zaslužek], ne bi bilo dovolj, da bi vsak dobil vsaj malo.« (Janez 6:5–7)

Mogoče želi tudi Andrej pokazati, da je nemogoče nahraniti vse, zato pripomni: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve ribici. Toda kaj je to za toliko ljudi?« (Janez 6:9)

Pomlad je, malo pred pasho leta 32 n. št., in pobočje je že poraslo s travo. Jezus svojim učencem naroči, naj ljudi posedejo po travi v skupine po 50 in po 100. V roke vzame tistih pet hlebcev in dve ribi ter se zahvali Bogu. Nato hlebce razlomi in razdeli ribi. Vse to razdeli svojim učencem, učenci pa ljudem. Naj se zdi še tako neverjetno, se vsi najedo do sitega!

Na koncu Jezus svojim učencem še naroči: »Poberite to, kar je ostalo, da se nič ne zavrže.« (Janez 6:12) S tem, kar ostane, napolnijo kar 12 košar!

Spoznajte več

Po rokah peščice nahranjeni mnogi

Kako je Jezus oskrboval z duhovno hrano občine v prvem stoletju? Ali je s tem postavil vzorec za današnje dni?