Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Ostanite v Božji ljubezni

 17. POGLAVJE

»Sezidavajte se na svoji presveti veri«

»Sezidavajte se na svoji presveti veri«

»Sezidavajte se na svoji presveti veri in [. . .] se tako obdržite v Božji ljubezni.« (JUDA 20, 21)

1., 2. V katerem gradbenem projektu sodelujete in zakaj je kvaliteta vašega dela tako pomembna?

NA NEKEM gradbenem projektu zavzeto delate. Gradnja poteka že nekaj časa in bo potekala še leta. Do sedaj je bilo delo težaško, a ste vseeno zadovoljni. Naj se zgodi kar koli, odločeni ste, da nikoli ne boste odnehali oziroma se polenili, saj bo to, kako kvalitetno boste opravili delo, vplivalo na vaše življenje in celo na vašo prihodnost. Zakaj? Zato ker ste vi zgradba, ki se gradi!

2 Učenec Juda je poudaril, da moramo sezidavati sami sebe. Ko je kristjane spodbudil z besedami »obdržite [se] v Božji ljubezni«, je obenem v sobesedilu te vrstice odkril, kaj nam pri tem najbolj pomaga. Dejal je: »Sezidavajte se na svoji presveti veri.« (Juda 20, 21) Kako se lahko sezidavate oziroma si utrjujete vero, da bi ostali v Božji ljubezni? Osredinimo se na tri vidike duhovnega gradbenega projekta, ki je pred vami.

KREPITE SI VERO V JEHOVOVE PRAVIČNE ZAHTEVE

3.–5. a) Na katero napačno stališče o Jehovovih zahtevah bi vas rad navedel Satan? b) Kako bi morali gledati na Božje zahteve in kaj naj bi čutili, ko jih izpolnjujemo? Ponazorite.

3 Najprej si moramo okrepiti vero v Božje zakone. Med pregledovanjem te knjige ste preučili številne Jehovove pravične zahteve glede ravnanja in vedenja. Kako gledate  nanje? Satan bi vas rad zavedel, da bi na Jehovove zakone, načela in merila gledali kot na omejevalne, celo krute. To taktiko uporablja, že vse odkar se je v Edenu izkazala tako učinkovita. (1. Mojzesova 3:1–6) Ali bo z njo uspel tudi pri vas? Veliko je odvisno od vašega stališča.

4 Naj ponazorimo: Ko se sprehajate po lepem parku, opazite, da je en njegov del zavarovan z močno in visoko ograjo, ki preprečuje vstop vanj. Pokrajina tam čez je videti vabljiva. Sprva morda menite, da ograja po nepotrebnem omejuje vašo svobodo. Ko pa skoznjo pozorneje pogledate, opazite strašnega leva, ki ravno zalezuje svoj plen! Sedaj vam postane jasno, da je ograja pravzaprav zaščita. Ali vas prav zdaj zalezuje nevaren plenilec? Božja Beseda opozarja: »Bodite razsodni, budno pazite. Vaš nasprotnik, Hudič, hodi okrog kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl.« (1. Petrovo 5:8)

5 Satan je zloben plenilec in Jehova ne želi, da bi postali njegov plen, zato je postavil zakone, da bi se lahko ognili mnogim »spletkam« tega hudobneža. (Efežanom 6:11) Kadar koli torej poglobljeno premišljujemo o Božjih zakonih, bi morali v njih prepoznati ljubezen našega nebeškega Očeta. Če tako gledamo nanje, potem so Božji zakoni za nas vir varnosti in veselja. Učenec Jakob je napisal: »Kdor pa pozorno gleda v popolno postavo svobode in v njej vztraja, ta človek bo srečen, ker jo izpolnjuje.« (Jakob 1:25)

6. Kako si najbolje utrjujemo vero v Božje pravične zakone in načela? Povejte kak primer.

6 Vero v Zakonodajalca in v modrost Božjih zakonov si najbolje utrjujemo tako, da živimo po njegovih zapovedih. »Kristusova postava« denimo zajema Jezusovo zapoved, naj druge poučujemo vse, kar nam je zapovedal. (Galačanom 6:2; Matej 28:19, 20) Kristjani jemljemo resno  tudi zapoved, naj se shajamo, da bi častili Boga in se medsebojno spodbujali. (Hebrejcem 10:24, 25) Med Božje zapovedi spada še spodbuda, naj k Jehovu molimo redno, pogosto in iz srca. (Matej 6:5–8; 1. Tesaloničanom 5:17) Ko živimo po takih zapovedih, vse jasneje vidimo, da so za nas res ljubeče vodilo. Če se jim podrejamo, nam prinašajo veselje in zadovoljstvo, ki ju nikoli ne bi mogli najti drugje v tem težav polnem svetu. Ali ni vaša vera v Božje zakone močnejša, ko poglobljeno premišljujete o tem, kako vam koristi, če živite po njih?

7., 8. Kako Božja Beseda spodbuja tiste, ki jih skrbi, da se jim bo morda pretežko iz leta v leto držati pravičnih zakonov?

7 Nekatere včasih skrbi, da se jim bo pretežko iz leta v leto držati Jehovovih zakonov. Bojijo se, da jim bo morda v tem spodletelo. Če tudi vi kdaj tako čutite, se spomnite, da v Svetem pismu piše: »Jaz, Jehova, sem tvoj Bog. Jaz te učim, kar ti je v korist, in te vodim po poti, po kateri naj bi hodil. Da bi le poslušal moje zapovedi! Tedaj bi bil tvoj mir kakor reka in tvoja pravičnost kakor morski valovi.« (Izaija 48:17, 18) Ali ste že kdaj pomislili, kako spodbudne so te besede?

 8 Jehova nas v teh vrsticah spomni, da je koristno, če ga ubogamo. Obljublja, da nam bo takšno ravnanje koristilo v dveh pogledih. Prvič, naš mir bo kakor reka – nič ga ne bo zmotilo, veliko ga bo in bo trajen. Drugič, naša pravičnost bo kakor morski valovi. Če stojite na obrežju in opazujete valove, kako eden za drugim udarjajo ob obalo, vas nedvomno prevzame občutek, da je v tem nekaj večnega. Veste, da bodo kar naprej prihajali, pljuskali ob obalo in da se bo to vedno ponavljalo. Jehova pravi, da je lahko taka tudi vaša pravičnost. Vse dokler si prizadevate, da ste mu zvestovdani, ne bo dovolil, da omahnete! (Beri Psalm 55:22.) Ali nam take obljube, ki ogrejejo srce, ne krepijo vere v Jehova in njegove pravične zahteve?

DOSEZITE ZRELOST

9., 10. a) Zakaj je zrelost čudovit cilj za kristjane? b) Kako nam duhovno gledišče pomaga, da smo veseli?

9 Drugi vidik vašega duhovnega gradbenega projekta odkrivajo naslednje navdihnjene besede: »Naprezajmo [se], da bomo dosegli zrelost.« (Hebrejcem 6:1) Zrelost je za kristjana čudovit cilj. V nasprotju s popolnostjo, ki je zaenkrat ljudem nedosegljiva, je zrelost dosegljiv cilj. Poleg tega zreli kristjani z večjim veseljem služijo Jehovu. Zakaj je tako?

10 Zrel kristjan je duhoven človek. Na stvari gleda tako kakor Jehova. (Janez 4:23) Pavel je napisal: »Tisti namreč, ki živijo po mesu, mislijo na to, kar je meseno, tisti pa, ki živijo po duhu, mislijo na duhovne reči.« (Rimljanom 8:5) Meseno gledišče prinaša kaj malo veselja, saj je tak človek sebičen, kratkoviden in osredinjen na gmotne reči. Duhovno gledišče pa razveseljuje, saj je tak posameznik osredinjen na Jehova, »srečnega Boga«. (1. Timoteju 1:11) Duhoven človek si zelo želi ugajati Jehovu in je  vesel, celo ko je v preizkušnji. Zakaj? Preizkušnje so za nas priložnost, da dokažemo, da je Satan lažnivec, in da postanemo še bolj neomajni v svoji značajnosti, s tem pa razveseljujemo našega nebeškega Očeta. (Pregovori 27:11; beri Jakob 1:2, 3.)

11., 12. a) Kaj je Pavel dejal o kristjanovi »zmožnosti zaznavanja« in kaj pomeni beseda, ki je prevedena z »izšolana«? b) Kako telo postane izurjeno in spretno?

11 Človek si duhovnost in zrelost pridobi z izkušnjami. Razmislite o naslednji svetopisemski vrstici: »Močna hrana pa je za zrele ljudi, za tiste, ki imajo z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim.« (Hebrejcem 5:14) Ko je Pavel govoril o tem, da je naša zmožnost zaznavanja »izšolana«, je uporabil grško besedo, ki jo je bilo v prvem stoletju verjetno pogosto slišati v telovadnicah po Grčiji in se lahko prevede z »biti izurjen kot telovadec«. Razmislite sedaj, kaj takšno urjenje pomeni.

Telovadec pridobiva telesne spretnosti z vajo.

12 Ko smo se rodili, naše telo ni bilo izurjeno. Dojenček je denimo komaj sposoben zaznavati položaj svojih majhnih udov. Zato s svojimi ročicami brezciljno maha in se celo udari po obrazu, kar ga preplaši in preseneti. Postopoma, ko ude uporablja, pa se njegovo telo izuri. Dojenček se plazi, malček hodi, otrok teče. * In če je tako, kaj počne šele telovadec? Ko vidite takega športnika, kako se odžene od podlage in po zraku izvaja zapletene akrobacije z izjemno eleganco in natančnostjo, ne dvomite, da je človeško telo podobno natančno nastavljenemu stroju. Telovadec si takih  spretnosti ni pridobil po naključju – potrebnih je bilo še in še ur vadbe. Sveto pismo priznava, da takšna telesna vaja »malo koristi«. Koliko koristnejše je, da šolamo svojo duhovno zmožnost zaznavanja! (1. Timoteju 4:8)

13. Kako lahko izšolamo svojo zmožnost zaznavanja?

13 V tej knjigi smo razpravljali o marsičem, kar vam bo pomagalo izšolati zmožnost zaznavanja, tako da boste kot duhoven človek lahko ostali zvesti Jehovu. Ko v vsakodnevnem življenju sprejemate odločitve, v molitvah razmislite o Božjih načelih in zakonih. Pred vsako odločitvijo se vprašajte: Kateri svetopisemski zakoni ali načela se nanašajo na to zadevo? Kako jih lahko udejanjam? Kaj bo ugajalo mojemu nebeškemu Očetu? (Beri Pregovori 3:5, 6; Jakob 1:5.) Z vsako takó sprejeto odločitvijo boste še bolj izšolali svojo zmožnost zaznavanja. To šolanje vam bo pomagalo, da boste postali in ostali res duhoven človek.

14. Kakšno lakoto moramo začutiti, da bi duhovno rastli, toda česa se moramo pri tem varovati?

14 Čeprav lahko človek doseže duhovno zrelost, pa vseeno lahko še naprej duhovno raste. Rast je odvisna od hrane. Pavel je zato napisal: »Močna hrana pa je za zrele ljudi.« Če se želite sezidavati v veri, je bistveno, da se hranite z močno duhovno hrano. Ko prav udejanjate, kar se učite, je to modrost. In Sveto pismo pravi: »Modrost je najvažnejša.« Zato moramo začutiti pristno lakoto po dragocenih resnicah, ki nam jih razodeva naš Oče. (Pregovori 4:5–7;  1. Petrovo 2:2) Seveda to, da si pridobimo spoznanje in Božjo modrost, ni razlog, da postanemo domišljavi ali prevzetni. Redno se moramo preiskovati, da ne bi pretiran ponos ali kaka druga slabost v našem srcu pognala korenine in zrasla. Pavel je napisal: »Preiskujte se, ali ste v veri, preverjajte sami sebe.« (2. Korinčanom 13:5)

15. Zakaj je za duhovno rast bistvena ljubezen?

15 Hiša je morda zgrajena, vendar s tem delo še ni končano. Zelo pomembna so popravila in vzdrževanje. Poleg tega jo bo zaradi spremenjenih okoliščin morda treba dograditi. Kaj potrebujemo, da bi postali zreli in vzdrževali svojo duhovnost? Predvsem ljubezen. Jehova in naše sočastilce moramo vedno bolj ljubiti. Če nimamo ljubezni, je vse naše spoznanje in to, kar počnemo, brez vrednosti – podobno je dolgočasnemu in neprijetnemu zvoku. (1. Korinčanom 13:1–3) Z ljubeznijo lahko dosežemo krščansko zrelost in še naprej duhovno rastemo.

OSREDINITE SE NA UPANJE, KI GA DAJE JEHOVA

16. Kakšno mišljenje spodbuja Satan in katero zaščito je priskrbel Jehova?

16 Poglejmo še zadnji vidik vašega gradbenega projekta. Kot pravi Kristusov sledilec se boste sezidavali, če boste pazili na svoje razmišljanje. Satan, vladar tega sveta, mojstrsko poskrbi, da ljudje negativno razmišljajo, so pesimistični, nezaupljivi in obupavajo. (Efežanom 2:2) Takšno razmišljanje je za kristjana podobno nevarno kakor trohnoba za leseno zgradbo. K sreči je Jehova priskrbel življenjsko pomembno obrambno sredstvo – upanje.

17. Kako Božja Beseda ponazori, da je upanje pomembno?

17 Sveto pismo navaja različne dele duhovne bojne opreme, ki jo potrebujemo v boju zoper Satana in zoper ta svet. Pomemben del te opreme je čelada oziroma »upanje  na rešitev«. (1. Tesaloničanom 5:8) V svetopisemskih časih je vojak vedel, da v boju ne bi dolgo ostal živ, če ne bi imel čelade. Ta je bila pogosto kovinska in je lepo sedla na kapo iz klobučevine ali usnja. Vojak, ki jo je nosil, ni utrpel večjih poškodb, saj se je od nje odbila večina udarcev, usmerjenih v glavo. Tako kakor čelada varuje glavo, lahko upanje varuje vaš um in mišljenje.

18., 19. Kako je Jezus pokazal, da je mogoče ohraniti upanje, in kako ga lahko v tem posnemamo?

18 Jezus je bil največji zgled v tem, kako ohraniti upanje. Spomnite se, kaj je pretrpel zadnjo noč svojega življenja na zemlji. Tesni prijatelj ga je izdal za denar. Neki drug prijatelj ga je zatajil in celo dejal, da ga ne pozna. Preostali so ga zapustili in zbežali. Njegovi rojaki so se obrnili proti njemu in glasno zahtevali, da umre mučeniške smrti po rokah rimskih vojakov. Mirno lahko rečemo, da mi nikoli ne bomo imeli tako hudih preizkušenj, kakršne je doživel Jezus. Kaj mu je pomagalo zdržati? V Hebrejcem 12:2 je odgovor: »Ta je zaradi veselja, ki ga je čakalo, prestal mučilni kol, ne da bi se menil za sramoto, in je sédel na desno stran Božjega prestola.« Jezus ni nikoli izgubil izpred oči »veselja, ki ga je čakalo«.

19 Katero veselje je čakalo Jezusa? Vedel je, da bo z zdržljivostjo v težavah prispeval k posvetitvi Jehovovega svetega imena. Priskrbel je največji možni dokaz, da je Satan lažnivec. Nobeno drugo upanje ga ne bi moglo bolj veseliti! Vedel je tudi, da ga bo Jehova bogato nagradil za njegovo zvestobo – da je že prav blizu čudoviti čas, ko se bo vrnil k svojemu Očetu. Jezus je v najhujših trenutkih ohranil v mislih to radostno upanje. Mi moramo storiti enako. Tudi nas čaka veselje. Jehova je vsakega od nas počastil s prednostjo, da pomagamo posvečevati njegovo  veliko ime. Če izberemo Jehova za svojega Vrhovnega gospoda in ostanemo na varnem v ljubezni našega Očeta kljub preizkušnjam in skušnjavam, lahko dokažemo, da je Satan lažnivec.

20. Kaj vam lahko pomaga, da razmišljate pozitivno in da ohranite upanje?

20 Jehova ni le voljan nagraditi svojih zvestih služabnikov, temveč tudi komaj čaka, da to stori. (Izaija 30:18; beri Malahija 3:10.) Z veseljem izpolnjuje pravične želje njihovega srca. (Psalm 37:4) Zato ne izpustite izpred oči upanja, da boste videli izpolnitev Božjih obljub. Nikoli se ne prepustite negativnemu, izprijenemu in sprevrženemu mišljenju Satanovega starega sveta. Če opazite, da si duh tega sveta počasi utira pot v vaše misli oziroma srce, goreče molite k Jehovu za »mir, ki presega vsako misel«. Mir, ki ga daje Bog, bo stražil vaše srce in um. (Filipljanom 4:6, 7)

21., 22. a) Katero čudovito upanje imajo tisti iz »velike množice«? b) Kateri vidik krščanskega upanja vam največ pomeni in kaj ste zato odločeni delati?

21 Kako vznemirljivo je to upanje, o katerem lahko premišljujete! Če ste del »velike množice«, torej med tistimi,  za katere v Svetem pismu piše, da »prihajajo iz velike stiske«, pomislite na življenje, ki je tik pred vami. (Razodetje 7:9, 14) Ko Satana in demonov ne bo več, boste začutili olajšanje, ki si ga je danes morda težko predstavljati. Kdo od nas pa je že kdaj okusil življenje brez pritiska, ki je posledica Satanovega pokvarjenega vpliva? Ko tega pritiska ne bo več, bomo navdušeno prenavljali zemljo v raj pod vodstvom Jezusa in njegovih 144.000 nebeških sovladarjev! Kako se veselimo obeta, da bodo odstranjene vse bolezni in telesne tegobe, da bomo izrekli dobrodošlico našim ljubljenim, ki bodo vstali od mrtvih, in da bomo uživali življenje, kakršno nam je namenil Bog! Bolj ko bomo postajali popolni, bližje bomo še večjemu blagoslovu, ki nam je obljubljen po Rimljanom 8:21, da bomo dobili »veličastno svobodo Božjih otrok«.

22 Niti zamisliti si ne morete svobode, ki vam jo bo podaril Jehova! Dosegli jo boste, če mu boste poslušni. Ali ni vredno, da ga že sedaj iz dneva v dan ubogate, kolikor je v vaši moči? Zato se vsekakor sezidavajte na svoji presveti veri, da boste lahko vso večnost ostali v Božji ljubezni!

^ odst. 12 Znanstveniki pravijo, da ljudje razvijemo poseben čut, ki se mu reče propriocepcija. To je telesni čut o lastni orientaciji in položaju udov. Ta čut nam denimo omogoča, da pri zaprtih očeh plosknemo z rokama. Neka odrasla bolnica, ki je izgubila ta čut, ni mogla več stati, hoditi ali celo sedeti.