Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Ostanite v Božji ljubezni

 2. POGLAVJE

Kako lahko ohranite čisto vest?

Kako lahko ohranite čisto vest?

»Ohranjajte čisto vest.« (1. PETROVO 3:16)

1., 2. Zakaj je kompas življenjsko pomembna naprava in kako ga lahko primerjamo z vestjo?

MORNAR krmari svojo ladjo po razburkanem prostranem oceanu; popotnik je na poti čez neobljudeno pustinjo; pilot vodi svoje letalo nad morjem oblakov, ki se raztezajo od enega konca neba do drugega. Ali veste, kaj imajo ti trije skupnega? Vsak od njih bi se brez kompasa lahko znašel v velikih težavah, še posebej če ne bi imel na voljo nobenih drugih sodobnih tehničnih pripomočkov.

2 Kompas je preprosta naprava. Običajno ga sestavljata le skala, na kateri so označene smeri neba, in magnetna igla, ki kaže proti severu. Kadar kompas deluje pravilno, še posebej pa takrat, ko ga uporabljamo skupaj z zanesljivim zemljevidom, nam lahko reši življenje. Zaradi nekaterih njegovih značilnosti ga je mogoče primerjati z dragocenim darilom, ki nam ga je dal Jehova – z vestjo.  (Jakob 1:17) Brez vesti bi bili povsem izgubljeni. Če jo pravilno uporabljamo, nam lahko pomaga, da v življenju najdemo pravo pot in se je držimo. Razmislimo torej, kaj je vest in kako deluje. Nato pa lahko razpravljamo o vprašanjih: 1. Kako lahko šolamo vest? 2. Zakaj bi morali biti pozorni na vest drugih? in 3. Kako smo blagoslovljeni, če ohranjamo čisto vest?

KAJ JE VEST IN KAKO DELUJE?

3. Na kaj se nanaša grška beseda za »vest« in katera edinstvena človeška sposobnost je s tem opisana?

3 V Svetem pismu se grška beseda za »vest« nanaša na notranje védenje o tem, kaj je prav in kaj ne. Bog je tu na zemlji samo ljudem vsadil to notranje védenje. Lahko se tako rekoč zazremo vase in preiščemo ter nato presodimo, ali se držimo moralnih načel. Vest znotraj nas priča oziroma deluje kot sodnik, ki lahko preišče naše ravnanje, stališče in odločitve. Lahko nas navede, da se odločimo dobro, ali pa nas opozori pred slabo odločitvijo. Kasneje nas lahko bodisi pomiri, če smo se prav odločili, bodisi peče, če je bila naša odločitev slaba.

4., 5. a) Kako vemo, da sta Adam in Eva imela vest, in kakšne so bile posledice, ker sta prekršila Božji zakon? b) Katera zgleda kažeta, da je zvestim možem v predkrščanski dobi vest delovala?

4 Ta notranji glas je bil moškemu in ženski dan že od samega začetka. Adam in Eva sta pokazala, da imata vest. To vidimo iz tega, da ju je bilo sram, potem ko sta grešila. (1. Mojzesova 3:7, 8) Na žalost jima njuna očitajoča vest tedaj ni mogla pomagati. Božji zakon sta namreč prekršila namerno. Tako sta se zavestno odločila za upor in nasprotovanje Bogu Jehovu. Kot popolna človeka sta vedela, kaj počneta, zato se nista mogla več vrniti k Bogu.

5 V nasprotju z Adamom in Evo pa mnogi nepopolni ljudje poslušajo svojo vest. Zvesti Job je denimo lahko  dejal: »Držim se svoje pravičnosti, ne bom je izpustil. Srce mi ne bo očitalo nobenega mojih dni.« * (Job 27:6) Svoje vesti ni nikoli poteptal. Skrbno ji je prisluhnil in dovolil, da ga je usmerjala pri ravnanju in odločitvah. Zato je res zadovoljen lahko rekel, da mu vest ni vzbujala občutkov krivde in sramu. Bodite pozorni na razliko med Jobom in Davidom. Ko je bil David nespoštljiv do Savla, Jehovovega maziljenega kralja, »je Davidu srce začelo očitati«. (1. Samuelova 24:5) To, da ga je vest zbodla, mu je gotovo koristilo, saj se je odločil, da nikoli več ne bo naredil ničesar podobnega.

6. Kaj kaže na to, da je z vestjo obdarjen vsak človek?

6 Ali so z vestjo obdarjeni samo Jehovovi služabniki? Razmislite o navdihnjenih besedah apostola Pavla: »Kadar koli namreč pripadniki drugih narodov, ki nimajo postave, po naravi izpolnjujejo to, kar je v postavi, so sami sebi postava, četudi nimajo postave. Prav ti dokazujejo, da je vsebina postave zapisana v njihovem srcu, medtem ko njihova vest pričuje skupaj z njimi in jih njihove lastne misli obtožujejo ali celo opravičujejo.« (Rimljanom 2:14, 15) Celo tiste, ki niso niti malo seznanjeni z Jehovovimi zakoni, lahko ta notranji glas včasih spodbudi, da ravnajo skladno z Božjimi načeli.

7. Zakaj nas lahko vest včasih zavede?

7 Vest pa nas lahko včasih tudi zavede. Zakaj? No, če kompas postavimo blizu magneta, bo morda ta vplival nanj tako, da ne bo več kazal proti severu. In če se  ravnamo po kompasu, a obenem ne uporabljamo tudi ustreznega zemljevida, je lahko ta naprava skoraj neuporaben pripomoček. Podobno je z vestjo – če nanjo preveč vplivajo sebične želje našega srca, nas morda ne bo pravilno vodila. In če pri tem, ko se ravnamo po njej, ne upoštevamo zanesljivih smernic iz Božje Besede, morda v mnogih pomembnih zadevah ne bomo znali razločiti, kaj je prav in kaj ne. Res, da bi naša vest brezhibno delovala, nas mora voditi Jehovov sveti duh. Pavel je napisal: »Moja vest skupaj z menoj v svetem duhu priča.« (Rimljanom 9:1) Kako lahko potemtakem poskrbimo, da bo naša vest delovala skladno z Jehovovim svetim duhom? Tako, da jo šolamo.

KAKO LAHKO ŠOLAMO VEST?

8. a) Kako lahko srce vpliva na vest in kaj bi nam moralo biti najpomembnejše, ko se o čem odločamo? b) Zakaj za kristjana ni vedno dovolj, da ima čisto vest? (Glej podčrtno opombo.)

8 Kako pri odločitvah upoštevate svojo vest? Videti je, da se nekateri zgolj zazrejo vase, preiščejo svoje občutke in se zatem odločijo. Kasneje morda rečejo: »Glede tega imam čisto vest.« Želje srca utegnejo biti zelo močne, obvladujejo lahko celó vest. Sveto pismo pravi: »Srce je zvijačnejše od česar koli drugega in je v obupu pripravljeno storiti vse. Kdo ga more razumeti?« (Jeremija 17:9) Zato nam želje našega srca ne bi smele biti najpomembnejše. Pomembnejše je, da razmislimo, kaj ugaja Bogu Jehovu. *

9. Kaj je strah pred Bogom in kako lahko vpliva na naše odločitve?

 9 Če pri odločitvah resnično upoštevamo svojo šolano vest, se bo videlo, da se bojimo Boga, ne pa da želimo ustreči samo osebnim željam. Razmislite o zgledu, ki to potrjuje. Zvesti deželni upravitelj Nehemija je imel od Jeruzalemčanov pravico zahtevati, da plačajo nekatere prispevke in pristojbine. Toda tega ni storil. Zakaj? Sovražil je že sámo misel, da bi si lahko nakopal Jehovovo neodobravanje, s tem da bi pritiskal na Njegovo ljudstvo. Dejal je: »Jaz pa nisem ravnal tako, ker sem se bal Boga.« (Nehemija 5:15) Zelo pomembno je, da imamo iskren strah pred Bogom, torej da se iz vsega srca bojimo, da našemu nebeškemu Očetu v čem ne bi ugajali. Takšno strahospoštovanje nas bo navedlo, da bomo pred sprejemanjem odločitev iskali smernice v Božji Besedi.

10., 11. Katera svetopisemska načela so povezana z uživanjem alkoholnih pijač in kako nas lahko Bog vodi, da jih upoštevamo?

10 Razmislite denimo o alkoholnih pijačah. Mnogi od nas se lahko kdaj v družbi znajdemo v okoliščinah, ko se moramo odločiti, ali bomo uživali alkohol. Najprej se je treba glede tega poučiti. Katera svetopisemska načela so s tem povezana? No, Sveto pismo ne obsoja zmernega uživanja alkohola. Jehovu za vino daje hvalo. (Psalm 104:14, 15) Obsoja pa prekomerno pitje in divje zabave. (Luka 21:34; Rimljanom 13:13) Poleg tega prišteva popivanje med druge zelo resne grehe, kot sta nečistovanje in prešuštvo oziroma spolna nemorala. * (1. Korinčanom 6:9, 10)

11 Kristjan si s takšnimi načeli šola in ostri vest. Ko se torej odločamo, ali bomo v družbi uživali alkohol, si lahko postavimo vprašanja, kot so: Kakšno družabno srečanje je  to? Ali obstaja možnost, da bodo stvari ušle iz rok in se bo srečanje sprevrglo v divjo zabavo? K čemu se jaz nagibam? Ali hrepenim po alkoholu, sem odvisen od njega, ga uživam zato, da vplivam na svoje razpoloženje in vedenje? Ali se znam obvladovati glede tega, koliko popijem? Ko premišljujemo o svetopisemskih načelih in vprašanjih, ki se ob tem porajajo, je dobro, da molimo k Jehovu za vodstvo. (Beri Psalm 139:23, 24.) Tako ga prosimo, naj nas vodi s svojim svetim duhom. Šolamo pa si tudi vest, da bi delovala skladno z Božjimi načeli. Vendar bi morali pri naših odločitvah skrbno razmisliti še o enem dejavniku.

ZAKAJ BI MORALI BITI POZORNI NA VEST DRUGIH?

Svetopisemsko šolana vest vam lahko pomaga, da se odločite, ali boste uživali alkoholne pijače.

12., 13. Zakaj nam kristjanom vest različno deluje in kako bi morali gledati na te razlike?

12 Morda vas včasih preseneča, kako zelo se kristjani po vesti razlikujemo. Nekomu se zdi neka navada, oziroma običaj, sporna, drugemu pa je všeč in ne vidi razloga, da bi jo obsojal. Pomislimo denimo na uživanje alkohola, ko smo v družbi. Nekdo z veseljem spije kak kozarec, ko se zvečer sprosti skupaj s prijatelji, drugega pa takšno ravnanje moti. Od kod te razlike in kako bi morale vplivati na naše odločitve?

13 Vzrokov za takšne razlike je veliko. Izhajamo iz zelo različnih okolij. Na primer, nekateri se dobro zavedajo kake svoje slabosti, s katero so se spoprijemali v preteklosti – morda v tem niso bili vedno uspešni. (1. kraljev 8:38, 39) Ko gre za alkohol, bo vest teh posameznikov verjetno še posebej občutljiva. Če kdo od takih pride k vam na obisk, ga bo njegova vest morebiti upravičeno navedla, da bo zavrnil ponujeno alkoholno pijačo. Ali boste užaljeni? Ali boste vztrajali, naj jo vzame? Ne. Bodisi da poznate razloge, zaradi katerih se je odločil, da se ob tej  priložnosti vzdrži alkohola, bodisi da ne, vas bo bratoljubje spodbudilo, da boste do njega obzirni.

14., 15. Glede česa so se kristjani v občini prvega stoletja razlikovali po vesti in kaj je priporočal Pavel?

14 Apostol Pavel je videl, da so se kristjani v prvem stoletju pogosto precej razlikovali po vesti. Nekaterim ta ni dovoljevala, da bi jedli hrano, ki je bila darovana malikom. (1. Korinčanom 10:25) Takšna hrana se je pozneje prodajala na tržnicah in Pavlu se ni zdelo sporno, da bi jo jedel. Maliki mu niso nič pomenili; hrana namreč nikoli ne more biti njihova, saj izvira od Jehova in mu že tako ali tako pripada. Toda Pavel je razumel, da drugi ne mislijo enako. Nekateri so bili morda precej vpleteni v malikovanje, preden so postali kristjani. Zanje je bilo odvratno vse, kar je imelo kakršno koli povezavo s krivim čaščenjem. Kako je Pavel to rešil?

15 Dejal je: »Mi, ki smo močni, bi morali nositi šibkosti tistih, ki niso močni, ne pa skušati ugoditi samim sebi. Tudi Kristus namreč ni skušal ugoditi samemu sebi.« (Rimljanom 15:1, 3) Pojasnil je, da bi morali potrebe svojih bratov in sester dajati pred svoje lastne, kakor je to storil tudi Kristus. V podobni razpravi je še rekel, da mesa raje sploh ne bi jedel, če bi bil v spotiko dragoceni ovci, za katero je Kristus dal svoje življenje. (Beri 1. Korinčanom 8:13; 10:23, 24, 31–33.)

16. Zakaj bi se morali tisti z občutljivejšo vestjo ogibati tega, da sodijo druge, ki jim vest narekuje drugače?

16 Po drugi strani pa tisti z občutljivejšo vestjo ne bi smeli kritizirati drugih in vztrajati, da morajo vsi z njimi deliti mišljenje o stvareh, ki so prepuščene vesti. (Beri Rimljanom 14:10.) Zares, najboljše je, da vest uporabljamo za to, da presojamo sami sebe, ne pa da sodimo druge. Ne pozabite na Jezusove besede: »Nehajte soditi, da ne boste  sojeni.« (Matej 7:1) Vsi v občini se želimo ogibati tega, da bi delali sporno vprašanje iz stvari, o katerih se lahko vsak odloča po svoji vesti. Raje si prizadevamo utrjevati ljubezen in enotnost, tako da se med seboj spodbujamo, ne pa da drug drugemu grenimo življenje. (Rimljanom 14:19)

KAKO SMO BLAGOSLOVLJENI, ČE IMAMO ČISTO VEST?

Čista vest nas lahko usmerja na življenjski poti ter nam prinaša veselje in notranji mir.

17. Kaj se je zgodilo z vestjo mnogih ljudi danes?

17 Apostol Peter je napisal: »Ohranjajte čisto vest.« (1. Petrovo 3:16) Vest, ki je čista v očeh Boga Jehova, je izreden blagoslov. Ni takšna, kakršno imajo mnogi ljudje danes. Pavel je opisal tiste, »katerim je vest postala kakor brazgotina, ki ostane po žigosanju z razbeljenim  železom«. (1. Timoteju 4:2) Če se kdo opeče z razbeljenim železom, ostane brazgotina, ki je neobčutljiva. Vest mnogih ljudi je pravzaprav mrtva – tako zabrazgotinjena in neobčutljiva, da ob napačnem ravnanju nič več ne opozarja, ugovarja ali boli od sramu oziroma krivde. Videti je, da danes mnogi ljudje rečejo »Kakšna sreča, da je konec«, ko pomislijo, da so se rešili občutkov, kot je denimo krivda.

18., 19. a) Zakaj so lahko občutki krivde oziroma sramu koristni? b) Kaj lahko storimo, če nas vest še naprej obsoja za pretekle grehe, za katere smo se že pokesali?

18 Res, vest nam lahko vzbuja občutke krivde, kar nam da vedeti, da ravnamo napačno. Ko taki občutki grešnika spodbudijo h kesanju, so mu lahko odpuščeni celo  najhujši grehi. Na primer, kralj David si je nakopal krivdo za resen prestopek, toda odpuščeno mu je bilo predvsem zato, ker se je iskreno pokesal. Svoje napačno ravnanje je zasovražil. Poleg tega je bil od takrat naprej odločen ubogati Jehovove zakone, zato je lahko pozneje Jehovu iz osebnih izkušenj dejal: »Ti [. . .] si dober in rad odpuščaš.« (Psalm 51:1–19; 86:5) Kaj pa, če se tudi potem, ko smo se pokesali in nam je bilo odpuščeno, ne moremo znebiti občutkov krivde in sramu?

19 Včasih lahko grešnika vest preveč obsoja. Občutki krivde ga mučijo še dolgo potem, ko so že dosegli svoj namen. V takih primerih je morda treba, da svoje srce, ki nas obsoja, prepričamo, da je Jehova »večji od našega srca«, torej da povsem razume vse naše občutke. Verjeti moramo v njegovo ljubezen in odpuščanje ter ju sprejeti, kakor k temu spodbujamo druge. (Beri 1. Janezovo 3:19, 20.) Po drugi strani pa očiščena vest prinaša notranji mir, spokojnost in veliko veselje, ki ga v tem svetu redko najdemo. Mnogi, ki so nekoč resno grešili, okušajo to čudovito olajšanje in lahko danes s čisto vestjo služijo Bogu Jehovu. (1. Korinčanom 6:11)

20., 21. a) Kaj vam bo ta knjiga pomagala delati? b) Koliko svobode imamo kristjani in kako bi jo morali uporabljati?

20 Ta knjiga je zasnovana tako, da vam pomaga najti to veselje in ohraniti čisto vest v teh težavnih zadnjih dneh Satanove stvarnosti. Seveda v njej ne moremo pojasniti vseh svetopisemskih zakonov in načel, na katere morate misliti in jih upoštevati v vsakodnevnih okoliščinah. Poleg tega ne pričakujte, da bo vsebovala preprosta, črno-bela pravila o temah, ki so povezane z vestjo. Napisana je kot pripomoček, s katerim si lahko šolate in ostrite vest, tako da se v vsakodnevnem življenju učite upoštevati  Božjo Besedo. »Kristusova postava« v nasprotju z Mojzesovo postavo spodbuja ljudi, ki se ji podrejajo, da naj živijo bolj po vesti in načelih kot po napisanih pravilih. (Galačanom 6:2) Jehova torej kristjanom daje zelo veliko svobode. Vendar nas po svoji Besedi opominja, naj je nikoli ne uporabimo za »zakrivanje hudobnosti«. (1. Petrovo 2:16) S svobodo, ki nam jo daje Jehova, se nam ponuja odlična priložnost, da mu izkažemo ljubezen.

21 Če v molitvi razmislite, kako lahko kar najbolj živite po svetopisemskih načelih, in če nato ravnate skladno s svojimi odločitvami, boste v svojem življenju nadaljevali pomemben proces, ki se je pričel, ko ste se prvič seznanili z resnico o Jehovu – svojo »zmožnost zaznavanja« boste šolali »z rabo«. (Hebrejcem 5:14) Z upoštevanjem svoje svetopisemsko šolane vesti boste v vsakodnevnem življenju blagoslovljeni. Podobno kot kompas, po katerem se ravna popotnik, vam bo taka vest pomagala, da boste sprejemali odločitve, ki ugajajo vašemu nebeškemu Očetu. Tako boste gotovo ostali v Božji ljubezni.

^ odst. 5 V Hebrejskih spisih ne najdemo posebej besede za »vest«. Vendar so zgledi, kot je ta, očiten dokaz, da gre za delovanje vesti. Izraz »srce« se na splošno povezuje s človekovo notranjostjo. Iz podobnih primerov, kot je Jobov, se jasno vidi, da se ta izraz nanaša na določeni del človekove notranjosti – na njegovo vest. V Krščanskih grških spisih se grška beseda za »vest« pojavi kakih 30-krat.

^ odst. 8 Sveto pismo kaže, da imeti čisto vest ni vedno dovolj. Pavel je na primer dejal: »Kolikor namreč vem, si nimam kaj očitati, vendar to še ne dokazuje, da sem pravičen. Jehova pa je tisti, ki me preiskuje.« (1. Korinčanom 4:4) Celo tisti, ki preganjajo kristjane, kot jih je nekoč Pavel, morda to delajo s čisto vestjo, ker mislijo, da Bog odobrava njihovo početje. Bistveno je, da imamo vest, ki je čista tako v naših očeh kot tudi v Božjih. (Apostolska dela 23:1; 2. Timoteju 1:3)

^ odst. 10 Ne smemo spregledati, da veliko zdravnikov pravi, da zmerno pitje pri alkoholikih pravzaprav ni mogoče; zanje pomeni »zmernost« to, da se vzdržijo alkohola.

Spoznajte več

Odločaj se modro

Kako lahko poskrbimo, da so naše odločitve v skladu z Božjo voljo? Kaj nam lahko pomaga, da bi izpeljali svoje odločitve?