Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Ostanite v Božji ljubezni

 6. POGLAVJE

Kako izbrati razvedrilo, ki vam bo koristilo

Kako izbrati razvedrilo, ki vam bo koristilo

»Vse delajte Bogu v slavo.« (1. KORINČANOM 10:31)

1., 2. Katero odločitev moramo sprejeti glede razvedrila?

ZAMISLITE si, da želite ugrizniti v okusen sadež, toda tik pred tem opazite, da je nagnit. Kaj boste storili? No, lahko ga pojeste z gnilim delom vred, lahko celega zavržete ali pa to, kar je gnilega, odrežete in zaužijete, kar je ostalo dobrega. Kako se boste odločili?

2 Razvedrilo je v nekem smislu podobno temu sadežu. Včasih si želite malo sprostitve, toda zavedate se, da je večina razvedrila, ki je danes na voljo, moralno pokvarjena, celo gnila. Torej, kaj boste storili? Nekatere ne moti to, kar je slabo, zato sprejmejo kakršno koli razvedrilo, ki ga ponuja ta svet. Drugi se morda ogibajo vsakega razvedrila, da zagotovo ne bi bili izpostavljeni ničemur škodljivemu. Tretji se morebiti skrbno ogibajo škodljivega razvedrila, vendar se kdaj pa kdaj odločijo za takšno, ki je na splošno koristno. Kako naj bi se odločili vi, da bi ostali v Božji ljubezni?

3. Kaj bomo pregledali v nadaljevanju?

3 Večina med nami bi izbrala tretjo možnost. Jasno nam je, da vsak od nas potrebuje nekaj sprostitve, toda izbrati želimo le razvedrilo, ki ni moralno sporno. Zato moramo razmisliti o tem, kako se da ugotoviti, katero je koristno in katero ni. Najprej pa poglejmo, kakšen  vpliv ima lahko naša izbira razvedrila na to, kako častimo Jehova.

»VSE DELAJTE BOGU V SLAVO«

4. Kako bi moralo to, da smo se posvetili Bogu, vplivati na našo izbiro razvedrila?

4 Pred časom je neki ostareli Priča, ki je bil krščen leta 1946, dejal: »Potrudim se, da sem navzoč pri vsakem govoru za krst, in pozorno poslušam, kot če bi šlo za moj krst.« Zakaj? Pojasnil je: »To, da imam svojo posvetitev jasno v mislih, mi zelo pomaga ostajati zvest.« Z njegovim stališčem se nedvomno strinjate. Ko se spomnite, da ste Jehovu obljubili, da mu boste služili vse svoje življenje, vas to spodbudi k vztrajnosti. (Beri Pridigar 5:4.) Poglobljeno premišljevanje o vaši posvetitvi pravzaprav ne bo vplivalo le na vaše stališče glede krščanskih dejavnosti, ampak še glede vseh drugih področij v življenju – tudi glede razvedrila. Apostol Pavel je poudaril to resnico, ko je kristjanom svojih dni napisal: »Če torej jeste, pijete ali delate kar koli drugega, vse delajte Bogu v slavo.« (1. Korinčanom 10:31)

5. Kako nam 3. Mojzesova 22:18–20 pomaga, da lahko odkrijemo, kaj se skriva v opozorilu iz Rimljanom 12:1?

5 Vse, kar v življenju počnete, je povezano z vašim čaščenjem  Jehova. Pavel je zato, da bi se soverniki tega zavedali, v pismu Rimljanom napisal misel, v kateri je uporabil krepke besede. Opozoril jih je: »Svoje telo izročite kot živo, sveto žrtev, sprejemljivo Bogu. Tako boste sveto službo opravljali z razumom.« (Rimljanom 12:1) Del vašega telesa so um in srce ter fizična moč. Vse to uporabljate pri služenju Bogu. (Marko 12:30) Pavel o takem služenju iz vse duše govori kot o žrtvi. Ta beseda vsebuje prikrito opozorilo. Tistim, ki so bili pod Mojzesovo postavo, je Bog zavrnil žrtev, če ni bila brezhibna. (3. Mojzesova 22:18–20) Podobno je s kristjanovo duhovno žrtvijo. Če je kakor koli pomanjkljiva, je Bog ne bo sprejel. Kako pa lahko postane takšna?

6., 7. Kako bi lahko kristjan omadeževal svoje telo in kakšne bi utegnile biti posledice?

6 Pavel je opomnil kristjane v Rimu: »Ne izročajte svojih telesnih delov grehu.« Poleg tega jim je dejal: »Usmrtite dejanja telesa.« (Rimljanom 6:12–14; 8:13) V svojem pismu je pred tem omenil nekaj od teh »dejanj telesa«. Glede grešnih ljudi na splošno beremo: »Njihova usta so polna prekletstev.« »Njihove noge hitijo prelivat kri.« »Pred njihovimi očmi ni bogaboječnosti.« (Rimljanom 3:13–18) Kristjan bi omadeževal svoje telo, če bi svoje »telesne dele« uporabil za omenjeno grešno ravnanje. Na primer, če kristjan danes namerno gleda izprijene reči, kot je pornografija ali kruto nasilje, potem po Pavlovih besedah izroča svoje oči grehu in tako skruni celotno telo. Vsako njegovo čaščenje je podobno žrtvi, ki ni več sveta in je potemtakem Bogu nesprejemljiva. (5. Mojzesova 15:21; 1. Petrovo 1:14–16; 2. Petrovo 3:11) Kako visoko ceno mora plačati, ker je izbral škodljivo razvedrilo!

 7 Očitno ima lahko kristjanova odločitev glede razvedrila hude posledice. Zato si vsekakor želimo izbrati takšno razvedrilo, ki ne bo kvarilo naše žrtve Bogu, temveč jo bo oplemenitilo. Poglejmo sedaj, kako lahko ugotovimo, katero razvedrilo je koristno in katero ni.

»MOČNO SOVRAŽITE HÚDO«

8., 9. a) V kateri dve skupini lahko v grobem razdelimo razvedrilo? b) Katere oblike razvedrila zavračamo in zakaj?

8 V grobem lahko razvedrilo razdelimo v dve skupini. V prvo spada takšno, ki se ga kristjani vsekakor ogibamo, v drugi pa je takšno, ki je za nas lahko sprejemljivo ali pa ne. Razmislimo najprej o prvi skupini – o razvedrilu, ki se ga kristjani ogibamo.

9 Kot smo omenili v 1. poglavju, je za nekatere oblike razvedrila značilno ravnanje, ki ga Sveto pismo jasno obsoja. Pomislite denimo na spletne strani, filme, televizijske oddaje in glasbena dela, ki imajo sadistično oziroma demonsko vsebino ali ki vsebujejo pornografijo oziroma spodbujajo k odvratnemu nemoralnemu početju. Take ponižujoče oblike razvedrila se prikazujejo kot sprejemljive, vendar bi se jih morali pravi kristjani ogibati, ker so v nasprotju s svetopisemskimi načeli oziroma bi z njimi kršili svetopisemske zakone. (Apostolska dela 15:28, 29; 1. Korinčanom 6:9, 10; Razodetje 21:8) Če zavrnete takšno škodljivo razvedrilo, Jehovu dokažete, da res »močno sovražite húdo« in vztrajno upoštevate svetopisemski nasvet: »Odvrni se od slabega.« Tako kažete »nehinavsko vero«. (Rimljanom 12:9; Psalm 34:14; 1. Timoteju 1:5)

10. Kakšno razmišljanje o razvedrilu je nevarno in zakaj?

10 Vendar nekateri morda menijo, da se ni škodljivo prepuščati razvedrilu, ki nazorno prikazuje nemoralno  ravnanje. »Res je, da to morda gledam v filmih ali po televiziji, toda sam ne bi nikoli počel takih reči,« razmišljajo. Takšno mišljenje je varljivo in nevarno. (Beri Jeremija 17:9.) Če se zabavamo ob gledanju tega, kar Jehova obsoja, ali potem res močno sovražimo hudo? Če se bomo znova in znova izpostavljali hudobnemu ravnanju, bodo naši čuti otopeli. (Psalm 119:70; 1. Timoteju 4:1, 2) Takšno početje lahko vpliva na naša dejanja ali na stališče do grešnega ravnanja drugih.

11. Kako se besede iz Galačanom 6:7 izkažejo resnične, ko gre za razvedrilo?

11 To se dogaja. Nekateri kristjani zagrešijo nemoralna dejanja, ker je nanje vplivalo razvedrilo, ki so ga redno gledali. Po težji poti so se naučili, da kar »človek seje, to bo tudi žel«. (Galačanom 6:7) Vendar se takim žalostnim posledicam lahko ognete. Če svoj um skrbno polnite s tem, kar je moralno čisto, boste v življenju z veseljem prejemali, kar je dobro. (Glej okvir » Katero razvedrilo naj izberem?«.)

OSEBNE ODLOČITVE, KI TEMELJIJO NA SVETOPISEMSKIH NAČELIH

12. Kako lahko besede iz Galačanom 6:5 naobrnemo na razvedrilo in kaj imamo na voljo, ko sprejemamo osebne odločitve?

12 Poglejmo sedaj drugo skupino – razvedrilo, h kateremu spadajo dejanja, ki jih Božja Beseda niti neposredno ne obsoja niti jih izrecno ne odobrava. Vsak kristjan se mora, ko izbira med razvedrili v tej skupini, sam odločiti, katero je zanj koristno. (Beri Galačanom 6:5.) Vendar pri tej odločitvi nismo prepuščeni sami sebi. V Svetem pismu so načela oziroma temeljne resnice, ki nam omogočajo, da spoznavamo, kako razmišlja Jehova. Če smo pozorni na ta načela, bomo lahko v vseh rečeh, tudi  pri izbiri razvedrila, doumeli, »kaj je Jehovova volja«. (Efežanom 5:17)

13. Kaj nas bo spodbudilo, da se bomo ogibali razvedrila, ki bi razžalilo Jehova?

13 Razumljivo je, da nimamo vsi kristjani enake stopnje moralnega dojemanja oziroma sprevidevnosti. (Filipljanom  1:9) Poleg tega se zavedamo, da so naši okusi glede razvedrila različni. Zato ne moremo pričakovati, da se bomo vsi odločali povsem enako. Toda bolj ko Božjim načelom dovolimo, da vplivajo na naš um in srce, bolj prizadevno se bomo ogibali katere koli oblike razvedrila, ki bi razžalilo Jehova. (Psalm 119:11, 129; 1. Petrovo 2:16)

14. a) O katerem dejavniku bi morali razmisliti, ko izbiramo razvedrilo? b) Kako lahko ohranjamo delo v prid Kraljestva na prvem mestu v življenju?

14 Pri izbiri razvedrila bi morali razmisliti še o enem pomembnem dejavniku: o vašem času. Medtem ko sámo razvedrilo odkriva, kaj je za vas sprejemljivo, pa čas, ki mu ga namenite, razkriva, kaj je za vas pomembno. Seveda so za kristjana duhovne reči najpomembnejše. (Beri Matej 6:33.) Kaj lahko potem storite, da bo delo v prid Kraljestva ostalo na prvem mestu v vašem življenju? Apostol Pavel je dejal: »Skrbno torej pazite, da ne boste živeli kot nemodri, ampak kot modri, in kar najbolje izrabljajte svoj čas.« (Efežanom 5:15, 16) Zares, če jasno določite, koliko časa si boste vzeli za razvedrilo, vam bo to pomagalo, da boste imeli na voljo potreben čas za to, kar »je pomembnejše«, torej za dejavnosti, ki vas duhovno krepijo. (Filipljanom 1:10)

15. Zakaj je modro, da smo pri izbiri razvedrila bolj previdni, kot se sprva zdi potrebno?

15 Poleg tega je modro, da smo pri izbiri razvedrila bolj previdni, kot se sprva zdi potrebno. Kaj to pomeni? Pomislite še enkrat na sadež. Da ne bi pomotoma pojedli, kar je gnilo, iz previdnosti skupaj z neužitnim delom izrežete tudi nekaj zdravega dela. Podobno je dobro biti previden pri izbiri razvedrila. Moder  kristjan se ne ogiba le takega, ki je povsem v nasprotju s svetopisemskimi načeli, temveč tudi takega, ki je vprašljivo oziroma za katero je videti, da vsebuje kaj, kar bi mu duhovno škodilo. (Pregovori 4:25–27) Če se boste trdno držali Božje Besede, vam bo to pomagalo, da boste tako tudi ravnali.

»KAR JE ČISTO«

Upoštevanje Božjih načel, ko izbiramo razvedrilo, nas varuje pred duhovno škodo.

16. a) Kako lahko pokažemo, da na moralo gledamo enako kakor Jehova? b) Kako lahko upoštevanje svetopisemskih načel postane vaš način življenja?

16 Pravi kristjani pri izbiri razvedrila najprej upoštevamo Jehovovo gledišče. Sveto pismo nam odkriva Božje občutke in merila. Kralj Salomon je denimo naštel več reči, ki jih Jehova sovraži. Med temi so: »Lažniv jezik in roke, ki prelivajo nedolžno kri, srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, ki naglo tečejo, da bi delale húdo.« (Pregovori 6:16–19) Kako bi moralo to, kako Jehova gleda na zadeve, vplivati na vaše stališče? »Vi, ki ljubite Jehova,« opozarja psalmist, »sovražite húdo!« (Psalm 97:10) Ko se odločate glede razvedrila, morate pokazati, da resnično sovražite, kar sovraži Jehova. (Galačanom 5:19–21) Poleg tega imejte v mislih, da več o tem, kakšen človek ste, odkrije to, kar počnete na samem, ne pa toliko tisto, kar delate pred drugimi. (Psalm 11:4; 16:8)  Torej, če si srčno želite, da bi na vseh področjih življenja glede moralnih zadev odsevali enaka čustva kakor Jehova, bodo vaše odločitve vedno v skladu s svetopisemskimi načeli. To bo postalo vaš način življenja. (2. Korinčanom 3:18)

17. Kaj naj bi se vprašali, preden se odločimo za neko razvedrilo?

17 Kaj lahko še storite, da boste pri izbiri razvedrila zagotovo ravnali skladno z Jehovovim mišljenjem? Razmislite o vprašanju: Kako bo razvedrilo vplivalo name in na moj odnos z Bogom? Preden se denimo odločite, ali si boste ogledali neki film, se vprašajte: Kako bo njegova vsebina delovala na mojo vest? Razmislimo, katera načela so s tem povezana.

18., 19. a) Kako nam lahko načelo, ki je zapisano v Filipljanom 4:8, pomaga ugotoviti, ali nam neko razvedrilo koristi? b) Katera načela vam še lahko pomagajo, da izberete dobro razvedrilo? (Glej podčrtno opombo.)

18 Pomembno načelo je zapisano v Filipljanom 4:8: »Kar je resnično, kar je vredno tehtnega premisleka, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je na dobrem glasu, kar je krepostno in hvalevredno, o tem premišljujte.« Seveda Pavel ni razpravljal o razvedrilu, temveč o premišljevanju srca, ki bi moralo biti osredinjeno na to, kar ugaja Bogu. (Psalm 19:14) Vendar lahko Pavlove besede načeloma veljajo tudi za razvedrilo. Kako?

19 Vprašajte se: Ali je vsebina filmov, videoiger, glasbe ali drugih oblik razvedrila, ki jih izberem, takšna, da si polnim svoj um s tem, »kar je čisto«? Denimo, da ste si ogledali neki film. Kakšni prizori so vam najbolj ostali v spominu? Če prijetni, čisti in osvežujoči, potem veste, da ste izbrali koristno razvedrilo. Če pa  ste po ogledu filma razmišljali o čem, kar je nečisto, potem je bilo razvedrilo slabo, celo škodljivo. (Matej 12:33; Marko 7:20–23) Zakaj? Razmišljanje o moralno nečistih rečeh moti vaš notranji mir, otopi vašo biblijsko šolano vest in lahko uniči vaš odnos z Bogom. (Efežanom 5:5; 1. Timoteju 1:5, 19) Takšno razvedrilo škodljivo vpliva na vas, zato se ga odločno ogibajte. * (Rimljanom 12:2) Posnemajte psalmista, ki je molil k Jehovu: »Odvrni moje oči od ničvrednih stvari!« (Psalm 119:37)

PRIZADEVAJTE SI ZA KORIST DRUGIH

20., 21. Kaj ima načelo iz 1. Korinčanom 10:23, 24 skupnega z izbiro razvedrila, ki nam bo koristilo?

20 Pavel je omenil ključno svetopisemsko načelo, ki ga moramo upoštevati, ko se odločamo o osebnih zadevah. Dejal je: »Vse je dovoljeno, toda vse ne izgrajuje. Naj si nihče ne prizadeva za svojo korist, temveč za korist drugega.« (1. Korinčanom 10:23, 24) Kaj ima to načelo skupnega z izbiro razvedrila, ki nam bo koristilo? Morate se vprašati: Kako bo moje razvedrilo vplivalo na druge?

21 Vaša vest vam morda dovoljuje, da uživate v nekem razvedrilu, ki je po vašem mnenju »dovoljeno« oziroma sprejemljivo. Toda če opazite, da se vašim sočastilcem, ki imajo občutljivejšo vest, zdi to razvedrilo sporno, se lahko odločite, da se mu odpoveste. Zakaj? Nočete namreč grešiti »zoper svoje brate« ali celo »zoper Kristusa«, kot je omenil Pavel. S takim ravnanjem bi lahko sočastilce ovirali pri tem, da ostanejo zvestovdani Bogu. K srcu si  vzemite nasvet: »Ne postanite vzrok za spotiko.« (1. Korinčanom 8:12; 10:32) Danes pravi kristjani upoštevajo Pavlov premišljeni in globokoumni nasvet tako, da se ogibajo razvedrila, ki je sicer »dovoljeno«, toda »ne izgrajuje«. (Rimljanom 14:1; 15:1)

22. Zakaj kristjani dopustijo, da imajo drugi svoje mnenje o osebnih zadevah?

22 Za korist drugih pa si lahko prizadevamo še drugače. Kristjan z občutljivejšo vestjo ne bi smel vztrajati, da se morajo vsi v občini strinjati z njegovim bolj omejevalnim stališčem o tem, katero razvedrilo je primerno. Če bi druge silil k temu, bi bil podoben vozniku, ki vztraja, da morajo tudi drugi vozniki na isti cesti peljati enako hitro kakor on. Taka zahteva ne bi bila razumna. Kristjan, čigar vest se hitreje vznemiri, mora iz krščanske ljubezni spoštovati sočastilce, ki na razvedrilo gledajo drugače od njega, a pri tem ne kršijo krščanskih načel. Tako bo njegova »razumnost znana vsem ljudem«. (Filipljanom 4:5; Pridigar 7:16)

23. Kako lahko poskrbite, da je razvedrilo, ki ga izberete, koristno?

23 Skratka, kako lahko poskrbite, da je razvedrilo, ki ga izberete, koristno? Zavrnite vsako razvedrilo, ki nazorno prikazuje ponižujoča nemoralna dejanja, saj jih Božja Beseda izrecno obsoja. Upoštevajte svetopisemska načela, ki lahko veljajo za tiste vrste razvedrila, ki niso posebej omenjene v Svetem pismu. Ogibajte se razvedrila, ki škoduje vaši vesti, in bodite pripravljeni opustiti vsako tako, ki lahko rani občutke drugih, še posebej sočastilcev. Naj bo vaša trdna odločitev, da boste tako ravnali, v slavo Bogu in naj vam ta odločitev pomaga, da boste vi in vaša družina ostali v njegovi ljubezni.

^ odst. 19 Nekaj drugih načel, ki veljajo za razvedrilo, lahko najdete v Pregovorih 3:31; 13:20; Efežanom 5:3, 4 in Kološanom 3:5, 8, 20.