Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Ostanite v Božji ljubezni

 7. POGLAVJE

Ali gledate na življenje enako kakor Bog?

Ali gledate na življenje enako kakor Bog?

»V tebi je vir življenja.« (PSALM 36:9)

1., 2. Katero Božje darilo je danes še posebej dragoceno in zakaj?

NAŠ nebeški Oče nam je dal nekaj neprecenljivega – podaril nam je življenje, z njim pa tudi inteligenco, tako da smo sposobni posnemati njegove lastnosti. (1. Mojzesova 1:27) Zaradi tega dragocenega darila lahko razumemo, kako nam koristijo svetopisemska načela. Ko jih udejanjamo, lahko postajamo duhovno zreli ljudje, ki ljubijo Jehova in »imajo z rabo izšolano zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim«. (Hebrejcem 5:14)

2 Sposobnost, da lahko razmišljamo o svetopisemskih načelih, je danes še posebej pomembna. Svet je namreč postal tako zapleten, da nikoli ne bi imeli dovolj zakonov, s katerimi bi lahko rešili vse okoliščine, ki bi se nam pojavile v življenju. Lep primer tega je medicina, še posebej tisti njen del, ki je povezan s krvjo – z njenimi pripravki in postopki. To področje je zelo pomembno za vse, ki želijo ubogati Jehova. Vendar če razumemo svetopisemska načela, ki so s tem povezana, bi morali biti sposobni sprejemati modre odločitve, ki po eni strani ne obremenjujejo naše vesti, po drugi strani pa nam pomagajo ostati v Božji ljubezni. (Pregovori 2:6–11) Razmislimo o nekaterih izmed njih.

ŽIVLJENJE IN KRI STA SVETA

3., 4. Kdaj je v Svetem pismu prvič omenjena svetost krvi in kako je utemeljena?

3 Jehova je kmalu zatem, ko je Kajn umoril Abela, prvič razkril, kako zelo sta povezana življenje in kri, pa tudi to, da  sta sveta. Kajnu je rekel: »Poslušaj! Kri tvojega brata vpije k meni iz zemlje.« (1. Mojzesova 4:10) Abelova kri je v Jehovovih očeh predstavljala njegovo življenje, ki se je končalo z nasilno smrtjo. Zato je v nekem smislu Abelova kri vpila k Bogu po maščevanju. (Hebrejcem 12:24)

4 Bog je po potopu v Noetovih dneh dal ljudem dovoljenje, da uživajo meso živali, vendar ne njihove krvi. Dejal je: »Samo mesa z njegovo dušo, to je z njegovo krvjo, ne smete jesti. Poleg tega bom zahteval povračilo za kri vaših duš.« (1. Mojzesova 9:4, 5) To je bila zapoved za vse Noetove potomce, zato velja tudi za nas danes. Potrjuje to, kar je Bog rekel že Kajnu, namreč da kri predstavlja življenje oziroma dušo vseh živih bitij na zemlji. Ta odlok tudi nedvomno dokazuje, da bo Jehovu kot viru življenja moral odgovarjati vsak človek, ki ne spoštuje življenja in krvi. (Psalm 36:9)

5., 6. Kako se iz Mojzesove postave vidi, da je kri sveta in dragocena? (Glej tudi okvir » Spoštujmo življenje živali«.)

5 Ti dve temeljni resnici sta bili vidni tudi v Mojzesovi postavi. V 3. Mojzesovi 17:10, 11 beremo: »Kdor koli [. . .] bi užival kakršno koli kri, takšno dušo torej, ki bi jedla kri, bom zavrgel in jo iztrebil iz njenega ljudstva. V krvi je namreč duša živega bitja in jaz sem vam jo določil za oltar, da se opravi poravnava za vaše duše. Kri namreč opravlja poravnavo, ker je v njej duša.« * (Glej okvir » Spravna moč krvi«.)

6 Izraelci so morali živalsko kri, ki je niso uporabili na oltarju, izliti na tla. Tako so življenje simbolično vrnili prvotnemu Lastniku. (5. Mojzesova 12:16; Ezekiel 18:4) Toda bodite pozorni, da Izraelcem ni bilo treba zahajati v skrajnosti, tako da bi skušali iz živalskega tkiva odstraniti prav vsako  sled krvi. Če je bila žival pravilno ubita in izkrvavljena, jo je Izraelec lahko jedel brez slabe vesti, saj je s takim ravnanjem pokazal, da spoštuje Življenjedajalca.

7. Kako je David pokazal, da spoštuje svetost krvi?

7 Za Davida je Bog rekel: »Po volji [je] mojemu srcu.« (Apostolska dela 13:22) Ta mož je razumel, kakšno vlogo ima kri  v Božji postavi. Nekoč je bil zelo žejen. Trije njegovi vojaki so se prebili v nasprotnikov tabor, zajeli nekaj vode iz vodnega zbiralnika in mu jo prinesli. Kako se je na to odzval David? »Ali naj pijem kri mož, ki so tvegali svojo dušo?« je vprašal. V Davidovih očeh je bila voda v bistvu kri njegovih vojakov. Zato jo je kljub žeji »izlil pred Jehovom«. (2. Samuelova 23:15–17)

8., 9. Ali se je Božji pogled na življenje in kri z ustanovitvijo krščanske občine kaj spremenil? Pojasnite.

8 Jehova je kakih 2400 let za tem, ko je dal zapoved Noetu, in okoli 1500 let po tem, ko je bila sklenjena Postavina zaveza, navdihnil vodstveni organ zgodnje krščanske občine, da je napisal: »Sveti duh in mi smo namreč sklenili, da vam ne bomo naložili nobenega drugega bremena, razen teh nujnih reči: da se zdržujete tega, kar je bilo žrtvovano malikom, krvi, zadavljenih živali in nečistovanja.« (Apostolska dela 15:28, 29)

9 Jasno je torej, da je takratni vodstveni organ sprevidel, da je kri sveta in da je njena zloraba enako moralno nedopustna kot malikovanje ali nečistovanje oziroma spolna nemorala. Današnji pravi kristjani ne odstopajo od tega stališča. Ker v zvezi s krvjo razmišljajo v luči svetopisemskih načel, lahko s svojimi odločitvami ugajajo Jehovu.

MEDICINSKA UPORABA KRVI

Kako bi zdravniku pojasnili svojo odločitev glede sprejemanja krvnih frakcij?

10., 11. a) Kako Jehovove priče gledajo na transfuzijo polne krvi in njenih glavnih sestavin? b) Na katerih področjih, ki so povezana s krvjo, se lahko mnenja kristjanov razlikujejo?

10 Jehovove priče vedo, da zapoved, naj se zdržujejo krvi, pomeni, da ne sprejmejo niti transfuzij krvi niti da lastno kri darujejo ali jo shranijo za transfuzijo. Ker spoštujejo Božji zakon, tudi ne sprejemajo štirih glavnih sestavin krvi: rdečih krvničk (eritrocitov), belih krvničk (levkocitov), krvnih ploščic (trombocitov) in plazme.

 11 Danes se te sestavine še nadalje obdelajo. Pogosto jih razbijejo na frakcije, ki jih zatem uporabijo v različne namene. Ali kristjan lahko sprejme take frakcije? Ali nanje gleda kot na »kri«? O tem se mora odločiti vsak sam. Enako velja za medicinske postopke, ki so povezani s posameznikovo krvjo, denimo hemodializa, hemodilucija in reševanje krvi. Seveda pa pri vseh velja pogoj, da kri ni bila vnaprej shranjena. (Glej Dodatek »Krvne frakcije in operacijski postopki«.)

12. Kako bi morali gledati na odločitve, ki so povezane z vestjo, in kako naj bi jih sprejemali?

12 Ali so osebne odločitve Jehovu sploh kaj pomembne? Seveda, saj mu je iskreno mar za to, kaj mislimo in kakšni so naši vzgibi. (Beri Pregovori 17:3; 24:12.) Potem ko Jehova prosimo za vodstvo in skrbno raziščemo  gradivo o kakem medicinskem pripravku ali postopku, bi morali prisluhniti svoji svetopisemsko šolani vesti. (Rimljanom 14:2, 22, 23) Drugi nam seveda ne bi smeli vsiljevati lastnega mnenja, ki so ga oblikovali po svoji vesti, niti mi ne bi smeli spraševati: »Kaj bi ti naredil, če bi bil na mojem mestu?« Pri takih odločitvah bo vsak kristjan »nosil svoje breme«. * (Galačanom 6:5; Rimljanom 14:12; glej okvir » Ali je kri zame sveta?«.)

IZ JEHOVOVIH ZAKONOV VEJE OČETOVSKA LJUBEZEN

13. Kaj o Jehovu razkrivajo njegovi zakoni in načela? Povejte primer.

13 Zakoni in načela v Svetem pismu razkrivajo, da je Jehova moder zakonodajalec in ljubeči Oče, ki se močno zanima za dobro svojih otrok. (Psalm 19:7–11) Čeprav zapoved, naj se zdržujemo krvi, ni bila dana zaradi zdravja, pa nas vseeno varuje pred zapleti, ki so povezani s transfuzijo krvi. (Apostolska dela 15:20) Pravzaprav mnogi v medicini menijo, da je brezkrvna kirurgija »zlati standard« sodobne medicinske oskrbe. Pravim kristjanom taka stališča zgolj potrjujejo Jehovovo neomejeno modrost in očetovsko ljubezen. (Beri Izaija 55:9; Janez 14:21, 23.)

14., 15. a) Iz katerih zakonov se vidi, da je imel Bog rad svoje ljudstvo? b) Kako lahko udejanjate načela, ki so v teh varnostnih predpisih?

14 Bog je skrbel, da je bilo njegovemu ljudstvu v staroveškem Izraelu dobro, kar se vidi iz kopice njegovih zakonov. Tako je recimo zahteval, da Izraelci na strehah svojih hiš, kjer so se pogosto zadrževali, naredijo ograjo, da bi preprečili nezgode. (5. Mojzesova 22:8; 1. Samuelova 9:25, 26; Nehemija 8:16; Apostolska dela 10:9) Zapovedal je tudi, da morajo na nevarne bike njihovi lastniki budno  paziti. (2. Mojzesova 21:28, 29) Tisti, ki niso upoštevali teh zahtev, so pokazali, da jim še zdaleč ni mar za dobro drugih, in so lahko bili krivi za prelito kri.

15 Kako lahko vi udejanjate načela, ki stojijo za temi zakoni? Pomislite na svoje vozilo, navade vožnje, svoje živali, dom, delovno mesto in razvedrilo. V nekaterih deželah največ mladih umre v avtomobilskih nesrečah, saj pogosto po nepotrebnem tvegajo. Toda mladi, ki želijo ostati v Božji ljubezni, cenijo življenje in ne iščejo nevarnih pustolovščin. Ne prepuščajo se nespametnemu mišljenju, da so zaradi mladosti neranljivi, temveč uživajo svojo mladost in pazijo, da se ne izpostavljajo nevarnostim. (Pridigar 11:9, 10)

16. Katero svetopisemsko načelo se nanaša na splav? (Glej tudi podčrtno opombo.)

16 Celó življenje nerojenega otroka je dragoceno v Božjih očeh. V starem Izraelu je bil tisti, ki je poškodoval nosečnico, pa je bodisi ona bodisi njen otrok zaradi tega umrl, pred Bogom ubijalec in je moral za to plačati, torej dati »življenje za življenje«. * (Beri 2. Mojzesova 21:22, 23.) Zamislite si, kako se mora počutiti Jehova, ko vidi, da ženske vsako leto namerno splavijo nešteto še nerojenih otrok – mnogo jih je žrtvovanih na oltarjih sebičnosti in svobodne spolnosti.

17. Kako bi potolažili žensko, ki je naredila splav, preden je spoznala Božja merila?

17 Kaj pa ženska, ki je naredila splav, preden je spoznala svetopisemsko resnico? Ali bo Bog do nje usmiljen? Vsekakor! Pravzaprav se lahko človek, ki se resnično pokesa,  zanese na Jehovovo odpuščanje, ki temelji na Jezusovi preliti krvi. (Psalm 103:8–14; Efežanom 1:7) Še sam Kristus je rekel: »H kesanju nisem prišel klicat pravičnih, temveč grešnike.« (Luka 5:32)

 OGIBAJTE SE ŠKODOŽELJNEGA RAZMIŠLJANJA!

18. Kaj je po Svetem pismu glavni vzrok za tolikšno prelivanje krvi?

18 Jehova ne želi le tega, da drugim ne bi škodovali, ampak da bi iz svojega srca izkoreninili vzrok za veliko prelite krvi – sovraštvo. »Vsak, ki svojega brata sovraži, je ubijalec,« je napisal apostol Janez. (1. Janezovo 3:15) Tak človek ne samo, da ne mara svojega brata, želi si celo njegove smrti. Takšno sovraštvo se lahko kaže v zlobnem obrekovanju ali lažnih obtožbah, ki bi si zaslužile Božjo obsodbo, če bi bile resnične. (3. Mojzesova 19:16; 5. Mojzesova 19:18–21; Matej 5:22) Kako pomembno je torej, da iz svojega srca odstranimo kakršno koli škodljivo željo, ki bi se lahko zasidrala v njem! (Jakob 1:14, 15; 4:1–3)

19. Kako človek, ki se ravna po svetopisemskih načelih, gleda na svetopisemske stavke, kakršna sta Psalm 11:5 in Filipljanom 4:8, 9?

19 Kdor življenje ceni tako kakor Jehova in želi ostati v Božji ljubezni, se ogiba tudi vsakršnega nasilja. V Psalmu 11:5 piše: »Tistega, ki ima rad nasilje, njegova duša sovraži.« Te besede niso le opis Božje osebnosti, ampak tudi življenjsko vodilo. Vse, ki ljubijo Boga, spodbujajo, da naj se ogibajo vsakršnega razvedrila, ki bi lahko v njih zbudilo željo po nasilju. Podobno tudi besede, da je Jehova »Bog miru«, spodbujajo njegove služabnike, da si misli in srce polnijo z ljubeznivimi, krepostnimi in hvalevrednimi rečmi, ki pripomorejo k miru. (Beri Filipljanom 4:8, 9.)

NE IMEJTE NIČ SKUPNEGA Z ORGANIZACIJAMI, KI SO KRIVE ZA PRELIVANJE KRVI

20.–22. Kakšno stališče imajo kristjani do sveta in zakaj?

20 Ves Satanov svet je v Božjih očeh kriv za prelivanje krvi. Njegovi politični sistemi, ki so v Svetem pismu predstavljeni kot krute zveri, so pobili že na milijone ljudi, tudi  mnogo Jehovovih služabnikov. (Daniel 8:3, 4, 20–22; Razodetje 13:1, 2, 7, 8) Trgovski svet in znanost sta z roko v roki s temi zverinskimi silami ustvarila najbolj pošastna orožja, kar si jih lahko zamislimo, pri tem pa iztržila veliko dobička. Kako res je, da »ves svet [. . .] leži v oblasti Hudobnega«. (1. Janezovo 5:19)

21 Jezusovi sledilci niso »del sveta«. Povsem so nevtralni v politiki in vojnah, saj nočejo imeti osebne in skupne krivde za prelito kri. * (Janez 15:19; 17:16) Ker posnemajo Kristusa, se tudi ne odzovejo nasilno, ko jih drugi preganjajo, ampak svoje sovražnike ljubijo in celo molijo zanje. (Matej 5:44; Rimljanom 12:17–21)

22 Predvsem pa se pravi kristjani ne vpletajo v »Babilon Veliki«, svetovni imperij krive religije, ki je največji krivec za prelivanje krvi. »V njej [prestolnici Babilon Veliki],« piše v Božji Besedi, »se je našla kri prerokov, svetih in vseh tistih,  ki so bili brez usmiljenja pobiti na zemlji.« Zato nas Jehova opozarja: »Odidi iz nje, moje ljudstvo.« (Razodetje 17:6; 18:2, 4, 24)

23. Kaj pomeni oditi iz Babilona Velikega?

23 Zapustiti Babilon Veliki ne pomeni samo tega, da kdo uradno ni več član neke cerkve. Pomeni tudi, da tak človek sovraži zla dela, ki jih kriva religija opravičuje ali odkrito zagovarja, denimo nemoralo, vmešavanje v politiko in pohlepno prizadevanje za bogastvo. (Beri Psalm 97:10; Razodetje 18:7, 9, 11–17.) Kolikokrat tako ravnanje vodi v prelivanje krvi!

24., 25. a) Na temelju česa lahko Bog izkaže usmiljenje skesanemu človeku, ki je kriv za prelito kri? b) Na katero ureditev v svetopisemskih časih nas to spomni?

24 Vsakdo od nas je, preden je postal častilec Boga Jehova, tako ali drugače podpiral Satanov sistem in si s tem nakopal nekaj krivde za prelito kri. Toda spremenili smo svoje vedenje, začeli verovati v Kristusovo odkupno žrtev in posvetili življenje Bogu, zato se nas je usmilil in nas duhovno zaščitil. (Apostolska dela 3:19) Ta zaščita nas spomni na zavetna mesta v svetopisemskih časih. (4. Mojzesova 35:11–15; 5. Mojzesova 21:1–9)

25 Kako je ta ureditev delovala? Če je Izraelec po nesreči koga ubil, je smel zbežati v eno od zavetnih mest, da bi si rešil življenje. Ko so usposobljeni sodniki o zadevi izrekli sodbo, je moral nenamerni ubijalec ostati v zavetnem mestu, dokler ni umrl veliki duhovnik. Zatem pa je lahko živel kjer koli drugje. Kako čudovito je Bog s tem pokazal, da je usmiljen in da zelo ceni človeško življenje! Tem nekdanjim zavetnim mestom je podobna Božja ureditev, ki temelji na Kristusovi odkupni žrtvi in nas varuje pred smrtjo, če bi nehote kršili Božjo zapoved glede svetosti življenja in krvi. Ali cenite to ureditev? Kako  lahko to pokažete? Ena možnost je ta, da druge vabite, naj sprejmejo Božjo zaščito, še posebej zdaj, ko se nam hitro približuje »velika stiska«. (Matej 24:21; 2. Korinčanom 6:1, 2)

CENITE ŽIVLJENJE, TAKO DA OZNANJUJETE SPOROČILO O KRALJESTVU

26.–28. Kako je naša vloga danes podobna Ezekielovi in kako lahko ostanemo v Božji ljubezni?

26 Božje ljudstvo ima danes podobno vlogo, kakršno je imel staroveški prerok Ezekiel. Jehova je temu možu naročil, da naj Izraelovi hiši služi kot stražar, ki objavlja Božja svarila. Rekel mu je: »Poslušaj besedo iz mojih ust in jih posvari v mojem imenu.« Če bi Ezekiel zanemarjal dobljeno nalogo, bi bil osebno odgovoren za kri tistih, ki so jih v Jeruzalemu ubili, ko je moralo mesto trpeti posledice svojih dejanj. (Ezekiel 33:7–9) Toda Ezekiel je ubogal in si ni nakopal krivde za prelito kri.

27 Danes smo tik pred koncem celotnega Satanovega sveta. Zato imamo Jehovove priče dolžnost in prednost, da v povezavi s sporočilom o Kraljestvu objavljamo Božji »dan maščevanja«. (Izaija 61:2; Matej 24:14) Ali karseda sodelujete v tem pomembnem delu? Apostol Pavel je svojo oznanjevalsko nalogo vzel resno. Zato je lahko rekel: »Čist [sem] krvi vseh ljudi, saj vam nisem zamolčal ničesar, kar se je Bog namenil storiti.« (Apostolska dela 20:26, 27) Kako čudovit in posnemanja vreden zgled nam je dal!

28 Seveda, da bi lahko še naprej ostali v toplini Jehovove očetovske ljubezni, pa ni dovolj samo to, da na življenje in kri gledamo tako, kakor nanju gleda Jehova. Ostati moramo tudi čisti oziroma sveti v njegovih očeh, kot bomo videli v naslednjem poglavju.

^ odst. 5 Glede Božje izjave »v krvi je namreč duša živega bitja« je v reviji Scientific American pisalo: »Čeprav ima lahko kri prenesen pomen, pa je ta izjava resnična tudi dobesedno: za življenje so potrebne prav vse vrste krvnih celic.«

^ odst. 12 Glej revijo Prebudite se!, avgust 2006, strani 3–12, ki so jo izdali Jehovove priče.

^ odst. 16 Svetopisemski leksikografi pravijo, da to hebrejsko besedilo »jasno kaže, da se besede, povezane s poškodbo, ne nanašajo le na žensko«. Ne spreglejte niti tega, da v Svetem pismu nič ne piše, da bi na Jehovovo sodbo vplivala starost zarodka ali ploda.

^ odst. 70 Za podrobnejše informacije glej Dodatek »Krvne frakcije in operacijski postopki«.

Spoznajte več

Zakaj moramo biti sveti

Ali si bil kdaj zmeden ali zdolgočasen, ko si bral 3. Mojzesovo knjigo? Duhovni biseri iz te biblijske knjige ti lahko pomagajo, da si svet pri čaščenju.