Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Moja knjiga biblijskih zgodb

 24. ZGODBA

Jožef preskusi svoje brate

Jožef preskusi svoje brate

JOŽEF je hotel vedeti, ali so njegovi bratje še vedno hudobni. Zato jim je rekel: »Ogleduhi ste! Prišli ste zato, da bi odkrili, kje je naša dežela šibka.«

»Nismo ogleduhi,« so mu brž odvrnili. »Pošteni smo. Bratje smo. Bilo nas je dvanajst. Toda enega ni več, najmlajši je pa doma pri očetu.«

Jožef se je naredil, kot da jim verjame. Svojega brata Simeona je zadržal v ječi, ostalim pa je dal hrano in jih spustil. Toda rekel jim je: »Ko boste spet prišli, pripeljite s seboj svojega najmlajšega brata.«

Ko so se vrnili domov v Kanaan, so očetu Jakobu povedali, kaj se jim je zgodilo. Jakob je bil zelo žalosten. »Jožefa ni več,« je tarnal, »sedaj je še Simeon ostal tam. Benjamina pa ne dam.« Toda ko jim je spet začelo zmanjkovati hrane, je Jakob dovolil, da so vzeli s seboj v Egipt še Benjamina, da bi lahko dobili hrano.

Jožef je zdaj spet videl svoje brate. Bil je srečen, ko je med njimi ugledal svojega najmlajšega brata, Benjamina. Seveda nihče izmed njih ni vedel, da je ta pomembni mož pravzaprav Jožef. Tedaj je Jožef naredil še nekaj, da bi preskusil svojih deset bratov.

Svojim služabnikom je zapovedal, naj napolnijo vreče s hrano in naj na vrh Benjaminove vreče dajo še Jožefovo srebrno kupo. Ko so bili že precej daleč, je poslal Jožef za njimi svoje služabnike. Ti so jih dohiteli in jih nadrli: »Zakaj ste ukradli srebrno kupo našega gospodarja!«

»Saj je nismo ukradli,« so se branili bratje. »Če jo najdete pri kom izmed nas, naj ta umre.«

Služabniki so preiskali vse vreče in v Benjaminovi našli kupo, kot to lahko vidiš na sliki. Služabniki so potem rekli: »Vsi lahko greste, toda Benjamin mora z nami.« In kaj je zdaj storilo Jožefovih deset polbratov?

Vsi so se vrnili k Jožefu. Jožef pa jim je rekel: »Vsi greste lahko domov, le Benjamin mora ostati pri meni za sužnja.

Tedaj je rekel Juda: »Če se vrnem domov brez tega fanta, bo moj oče od žalosti umrl, ker ga ima zelo rad. Zato prosim, obdrži raje mene za sužnja, fanta pa pusti, naj se vrne domov.«

Jožef je zdaj lahko videl, da so se njegovi bratje spremenili. Niso bili več hudobni. Poglejmo, kaj je potem storil Jožef.