Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

5. NOVEMBER 2014
KIRGIZISTAN

Kirgizistansko najvišje sodišče zagovarja versko svobodo Jehovovih prič

Kirgizistansko najvišje sodišče zagovarja versko svobodo Jehovovih prič

Četrti september 2014 predstavlja mejnik za Jehovove priče in versko svobodo v Kirgizistanu. Tega dne je ustavni oddelek vrhovnega sodišča v Kirgizistanu objavil, da so nekateri deli zakona o verskih skupnostih * iz leta 2008 neustavni. S to odločitvijo je bila Pričam priznana pravica, da lahko svobodno sodelujejo v svojih verskih dejavnostih v južnem delu Kirgizistana, kjer si zadnja štiri leta kljub nenehnemu prizadevanju niso mogli urediti pravnega statusa.

Jehovove priče v Kirgizistanu so bili leta 1998 pravno priznani s strani države in so po celotni državi do neke mere uživali versko svobodo. Toda leta 2008, ko je v veljavo stopil zakon o verskih skupnostih, je v južnem delu Kirgizistana policija pričela nenehno vdirati na verska srečanja Jehovovih prič in trdila, da je dejavnost Prič »nezakonita«, ker niso lokalno registrirani kot verska skupnost. V istem času je državni odbor za verska vprašanja iz prej omenjenega zakona neupravičeno uporabil nekatera omejevalna določila, da bi Pričam preprečil registracijo na jugu države. Odločitev, sprejeta 4. septembra, je te ovire odpravila.

Pomemben pravni dosežek

Zakon o verskih skupnostih iz leta 2008 prepoveduje »dejavnosti in delovanje verske skupnosti«, ki ni registrirana (člen 8(2)). Državni odbor za verska vprašanja je na podlagi tega člena Jehovovim pričam prepovedal versko dejavnost v številnih kirgizistanskih mestih, kjer niso lokalno registrirani kot verska skupnost. Glede na ta zakon mora verska skupnost, če želi na državni odbor za verska vprašanja vložiti prošnjo za registracijo, najprej na lokalni mestni svet poslati notarsko overjen seznam 200 ustanovnih članov in dobiti od tega sveta pozitiven odgovor (člen 10(2)). Zaradi tega so se Jehovove priče znašli v težkem položaju. Državni odbor za verska vprašanja jim je dejal, da morajo biti najprej lokalno registrirani, če želijo zakonito opravljati svojo dejavnost. Vendar lokalna registracija ni bila mogoča, saj jim lokalni mestni sveti niso potrdili seznamov ustanovnih članov njihove skupnosti. Tako so imeli državni odbor za verska vprašanja in lokalne oblasti dober izgovor za nadlegovanje Prič, saj ti niso mogli izpolniti pogojev za registracijo. Priče so zaradi nadlegovanja na ustavni oddelek vložili pritožbo in ugovarjali nekaterim določbam tega zakona.

Ustavni oddelek je v svoji odločitvi zapisal, da so »pred zakonom vse verske skupnosti enake in da se nobenemu posamezniku ali skupini ljudi, ki pripadajo določeni religiji, ne sme dajati prednosti pred člani kake druge religije«. Sodišče je izjavilo, da je člen 10(2), ki zahteva, da mora lokalni mestni svet odobriti seznam ustanovnih članov verske skupnosti, neustaven. Sodišče je tudi dejalo, da je bil člen 8(2) »napačno razumljen«. Dodalo je še, da pravica do svobode veroizpovedi verski skupnosti zagotavlja, da lahko svobodno opravlja verske dejavnosti v katerem koli delu države, ki ga je navedla v ustanovni listini. Že v ustanovni listini Verskega centra Jehovovih prič v Kirgiški republiki iz leta 1998 je jasno določeno, da njihovo delovanje pokriva celotno državo. To pomeni, da lahko sedaj Jehovove priče svobodno in neovirano opravljajo versko dejavnost po vsem Kirgizistanu.

Odločitev prinese olajšanje žrtvam diskriminacije

Za Jehovove priče na jugu Kirgizistana je bila odločitev, sprejeta 4. septembra, več kot dobrodošla. To še zlasti velja za Oksano Korjakina in njeno mamo Nadeždo Sergjenko, ki živita v mestu Oš. Obe sta bili od marca 2013 v hišnem priporu zaradi domnevnih zločinov, ki naj bi jih zakrivili med pogovarjanjem z drugimi o svoji veri. Kljub jasnim dokazom, ki so pričali o njuni nedolžnosti, sta bili Oksana in Nadežda obtoženi, da sta od treh starejših žensk z goljufijo izvabili denar.

Sojenje je potekalo septembra 2014 na mestnem sodišču v Ošu. Sedmega oktobra 2014 je sodišče obe oprostilo in razsodilo, da sta upravičeni do polne odškodnine zaradi neutemeljenega kazenskega pregona, pridržanja in hišnega pripora. Priznalo je, da sta bili Priči žrtvi verskih predsodkov in diskriminacije ter da sta bili obtoženi zaradi lažne trditve, da je verska dejavnost Jehovovih prič v Ošu nezakonita, ker Priče niso lokalno registrirana verska skupnost. V zaključnem govoru sta se Oksana in Nadežda sklicevali na odločitev ustavnega oddelka, ki je bila sprejeta 4. septembra in uradno potrjuje, da je delovanje Jehovovih prič v Ošu in po vsem Kirgizistanu zakonito.

Oksana Korjakina in Nadežda Sergjenko

Prizadevanje za spoštovanje mednarodnih človekovih pravic

Ko je Kirgizistan pristopil k Mednarodnemu paktu Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah se je mednarodno zavezal, da bo svojim državljanom zagotavljal človekove pravice in temeljne svoboščine – svobodo veroizpovedi oziroma verovanja, svobodo zbiranja in svobodo izražanja. S svojo nedavno razsodbo o verski svobodi je ustavni oddelek vrhovnega sodišča v Kirgizistanu trdno podprl človekove pravice in temeljne svoboščine. Skoraj 5000 Jehovovih prič v Kirgizistanu je hvaležnih za versko svobodo, ki jim je bila dana, in zelo cenijo državne institucije, ki v dobro vseh zagovarjajo in upoštevajo temeljne svoboščine.

^ odst. 2 Polno ime tega zakona je »Zakon Kirgiške republike o verski svobodi in verskih skupnostih v Kirgiški republiki«.