Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

26. MAJ 2014
AZERBAJDŽAN

Jehovove priče v Azerbajdžanu so se pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice

Jehovove priče v Azerbajdžanu so se pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice

Zgodilo se je v nedeljo dopoldan med bogočastjem. V neki sobi v mestu Baku v Azerbajdžanu je kakšnih 200 moških, žensk in otrok poslušalo svetopisemsko predavanje.

Skozi vrata je vdrla policija, za njimi so vstopili tudi drugi uradniki, v navzoče pa so se uperile televizijske kamere. Policija je ustavila verski obred Jehovovih prič, pretepla več moških, brez sodnega naloga preiskala prostore, verbalno zlorabljala navzoče ter zasegla denar, računalnike in svetopisemsko literaturo te krščanske občine. Policisti so mnoge Priče odvedli na policijsko postajo in jih za več ur pridržali. Šest tujih državljanov, ki večino svojega časa namenjajo službi Bogu, je bilo več dni v priporu in nato deportiranih iz države. Televizija je predvajala racijo in Priče očrnila.

Ti dogodki, ki so se zgodili 24. decembra 2006, so bili razlog za prvo pritožbo Jehovovih prič na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) proti Azerbajdžanu. Po tem so Priče na ESČP vložili še 18 pritožb zaradi kršenja verske svobode.

RAZLOGI ZA PRITOŽBO

SKUPAJ

Policijska racija

5

Ponovna registracija

1

Izražanje verskega prepričanja

2

Cenzura

5

Deportacija

3

Ugovor vesti

3

Skupaj

19

Prošnje, povezane z Azerbajdžanom, ki so bile vložene na ESČP od 31. januarja 2014.

Naslednji primeri osvetlijo, s čim se med drugim spopadajo Jehovove priče v Azerbajdžanu in zakaj so se pritožili na ESČP.

  • Zavrnitev ponovne registracije

    Državna komisija za sodelovanje z verskimi združenji (SCWRA) je prvič registrirala versko skupnost Jehovovih prič v Bakuju 22. decembra 1999 in ponovno 7. februarja 2002. Leta 2009 je azerbajdžanska vlada preoblikovala zakon o svobodi verskega prepričanja in od vseh verskih skupnosti zahtevala, da se ponovno registrirajo. Verska skupnost Jehovovih prič je vložila prošnjo, toda SCWRA jo je zaradi formalnih pomanjkljivosti zavrnila. Čeprav vlada ni razveljavila registracije iz leta 2002, te verske skupnosti noče ponovno registrirati po novih določilih verske zakonodaje.

  • Policijski napadi in preganjanje

    Jehovove priče se tedensko zbirajo k bogočastju v zasebnih domovih. Večkrat se je že zgodilo, da je vanje na silo vstopila policija in brez pooblastil prekinila te obrede. Policisti so predrzno grozili navzočim, jih za več ur pridržali na policijski postaji in zasegli njihovo versko literaturo, ki jo uporabljajo pri bogočastju. Nekaterim Pričam je bila naložena visoka globa. Leta 2011 je bilo v mestu Ganja obsojenih šest Prič in naložena jim je bila globa v skupni vrednosti približno 8700 evrov, ker so bili navzoči na enem od verskih shodov, ki jih vlada prepoveduje. Zadnje policijske racije so se zgodile 11. januarja in 2. marca 2014.

  • Cenzura literature

    Azerbajdžan je edina država članica Sveta Evrope *, ki je uvedla sistem cenzure verske literature, kar pa je v nasprotju z njeno lastno ustavo. * Svetopisemska literatura, ki jo Priče uvažajo iz drugih držav članic Sveta Evrope, je omejena na določeno količino ali pa je po cenzuriranju prepovedana. Med prepovedane publikacije sodi kar nekaj številk revije Stražni stolp, ki je verski polmesečnik Prič. * Azerbajdžanska sodišča so zavrnila zahteve Prič proti cenzuri, ki jo izvaja SCWRA.

Odnos Azerbajdžana do verskih skupnosti pod mednarodnim drobnogledom

Številni mednarodni organi za človekove pravice so preiskali azerbajdžansko versko zakonodajo in odnos te države do verskih skupnosti ter prišli do naslednjih ugotovitev.

  • V letnem poročilu ameriške komisije za mednarodno versko svobodo za leto 2013 je pisalo: »Kljub trditvam azerske vlade, da je strpna, so se razmere na področju verske svobode poslabšale, še zlasti po sprejetju restriktivne verske zakonodaje leta 2009.«

  • Iz poročila Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) veje velika zaskrbljenost zaradi restriktivnih razmer, ki negativno vplivajo na verske skupnosti. V tem poročilu glede azerbajdžanske verske zakonodaje piše: »ECRI azerbajdžanski vladi močno priporoča, naj zakonodajo [...] uskladi z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah.«

  • Beneška komisija, ki je svetovalni organ Sveta Evrope, je objavila podrobna priporočila za spremembe v azerbajdžanskem zakonu o svobodi verskega prepričanja. V njih med drugim piše: »Videti je, da zakon vsebuje številna precej restriktivna določila, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi. [...] Določila, ki se dotikajo večjih spornih vprašanj, kot so področje uporabe zakona in obseg pravice do svobode veroizpovedi in vesti, registracija, neodvisnost in ukinitev verskih skupnosti; področje ugovora vesti, vprašanje spreobrnitve, izdajanje in kroženje verskega gradiva bi morali na novo oblikovati.«

Dragocena svoboda

Jehovove priče po vsem svetu močno cenijo temeljne svoboščine, kot so svoboda izražanja, zbiranja, druženja, vesti in veroizpovedi. Oblastem so hvaležni, da jim omogočajo te pravice. Skupinica 2500 Prič v Azerbajdžanu in tisti, ki se skupaj z njimi zbirajo k bogočastju, upajo, da bo prišel čas, ko bodo lahko podobno kot druge religije v njihovi državi uživali versko svobodo.

^ odst. 28 Azerbajdžan je postal država članica Sveta Evrope 25. januarja 2001.

^ odst. 28 Z 48. členom je zaščitena svoboda do veroizpovedi, s 50. členom pa je prepovedana medijska cenzura.

^ odst. 28 Izdaja za javnost revije Stražni stolp izide enkrat na mesec in Jehovove priče jo razdeljujejo zato, da bi ljudje izvedeli, kaj uči Sveto pismo. Pri tedenskem preučevanju Svetega pisma, ki poteka v njihovih občinah, pa uporabljajo preučevalno izdajo te revije. Stražni stolp ima mesečno naklado skoraj 60,000.000 izvodov in izhaja v več kot 200 jezikih, zaradi česar je najbolj razširjena revija na svetu.