Venezuela je znana po izredni raznolikosti in naravni lepoti. Ljudje, ki živijo v njej, govorijo številne različne jezike. Letos mineva 100 let, odkar se je v tej državi začela oznanjevati dobra novica. Leta 1925 je nek brat s Trinidada dobil nalogo, da obišče večja mesta v Venezueli. Te naloge se je lotil zelo goreče, saj je Stražni stolp tistega leta poročal, da je po državi razdelil približno 35.000 svetopisemskih publikacij. Tako je položil dober temelj za nadaljnji napredek.

Leta 1936 je v venezuelsko glavno mesto Caracas z ladjo priplula sestra Kate Goas s hčerko Marion, ki sta bili iz Teksasa. Nekaj časa prej sta pisali v svetovno središče in vprašali, ali bi lahko pomagali oznanjevati v kakšni špansko govoreči državi. Tako sta prispeli v Venezuelo. Po desetih letih njunega gorečega oznanjevanja so se 10. aprila 1946 krstili prvi Venezuelci. Krst je potekal v vodi pod slapom in navzoča sta bila tudi brata Nathan Knorr in Frederick Franz, ki sta prišla v državo na obisk iz svetovnega središča. To je bil res nepozaben dogodek.

Dva meseca kasneje, junija 1946, sta v Venezuelo prišla brata Donald Baxter in Walter Wan, ki sta bila diplomanta petega razreda Watchtowerjeve biblijske šole Gilead. Septembra je bil že odprt podružnični urad Jehovovih prič. Takrat je bilo v državi samo 19 oznanjevalcev. Kasneje je bilo poslanih še več misijonarjev – vsega skupaj še skoraj 140. Njihovo goreče oznanjevanje je pomagalo, da so mnogi spoznali resnico. Danes je v Venezueli približno 139.000 bratov in sester. Dobro novico oznanjujejo v španščini in venezuelskem znakovnem jeziku pa tudi v trinajstih avtohtonih jezikih, med drugim v pemonščini, piaroi, varavščini, vajujščini in yukpi.

Veselimo se, da je Jehova v zadnjem stoletju bogato blagoslovil naše brate in sestre v Venezueli. Ta izjemen porast je dokaz, da podpira vse, ki oznanjujejo dobro novico o Kraljestvu. (Apostolska dela 8:12)