Letos mineva 100 let, odkar so Jehovove priče začele oznanjevati na področju nekdanje Jugoslavije. Dobra novica se je od skromnih začetkov leta 1925 vztrajno širila kljub vojni, političnim spremembam in nasprotovanju. Danes podružnični uradi v Beogradu, Kamniku, Skopju in Zagrebu skrbijo za delovanje Jehovovih prič, ki živijo na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in sicer v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Hrvaški, Severni Makedoniji, Sloveniji in Srbiji.

Brat Franz Brand je spoznal resnico v Avstriji in se leta 1925 krstil. Kasneje tega leta se je vrnil na področje današnje Srbije, začel oznanjevati in organiziral skupino, ki se je redno zbirala in preučevala Sveto pismo. Potem se je preselil v Maribor in še naprej oznanjeval dobro novico. Leta 1927 je bil v Mariboru organiziran prvi javni govor. Leta 1930 pa so se krstili prvi novi bratje in sestre iz tistih krajev. Vse skupaj je bilo 20 novokrščenih. Jehovove priče so bile v državi pravno priznane 9. septembra 1930 in od takrat naprej so se lahko bolj svobodno zbirale in oznanjevale.

To pa ni trajalo dolgo. Med 2. svetovno vojno so se nacisti spravili na Jehovove priče in jih kruto preganjali. Skoraj polovica od 100 oznanjevalcev, ki so živeli na področju današnje Slovenije, je bila aretirana in za njimi je izginila vsaka sled. Po vojni je zavladal komunistični režim, ki je prav tako hudo preganjal naše brate in sestre. Shodi so morali potekati na skrivaj. Oznanjevalo pa se je čim bolj neopazno. Zaradi nevtralnosti so mnogi končali v zaporu. Kljub nasprotovanju so se med seboj podpirali in niso nehali služiti Jehovu. Zaradi tega je število oznanjevalcev v takratni Jugoslaviji konstantno raslo.

Na začetku 90. let prejšnjega stoletja je komunistični režim padel in iz Jugoslavije je sčasoma nastalo šest neodvisnih držav. Etnična, nacionalna in verska nestrpnost je pripeljala do še ene vojne in nasilja. Za Jehovove priče je bila to priložnost, da dokažejo svojo vdanost Božjemu kraljestvu in pokažejo ljubezen drug drugemu. Leta 1991 je v Zagrebu potekalo mednarodno zborovanje, ki je pokazalo, da so Jehovove priče enotne ne glede na razlike med njimi. Brat Dragutin Novak, ki je pomagal organizirati to zborovanje, je povedal: »Svet okoli nas je bil na robu vojne, na zborovanju pa je vladala nezlomljiva enotnost. Ljudje so bili vse bolj nestrpni, mi pa smo dokazali, da prava krščanska ljubezen lahko premaga sovraštvo in predsodke.«

Danes v državah nekdanje Jugoslavije živi skoraj 13.000 oznanjevalcev, ki enotno služijo Jehovu. Bratje in sestre, ki so v zadnjih 100 letih služili v teh deželah, si za svojo zdržljivost zaslužijo vso pohvalo. Jasno so dokazali, da je ljubezen »popolna vez, ki združuje«. (Kološanom 3:14)