Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Jehovove priče

slovenščina

21. JANUAR 2015
POLJSKA

Taboriščniki se spominjajo 70. obletnice osvoboditve Auschwitza in Jehovovih prič med njimi

Taboriščniki se spominjajo 70. obletnice osvoboditve Auschwitza in Jehovovih prič med njimi

VARŠAVA, Poljska: Tisoči bodo 27. januarja 2015 slavnostno počastili 70. obletnico osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. V to zloglasno taborišče smrti so nacisti pošiljali predvsem pripadnike tistih rasnih skupin, ki so jim bile trn v peti, vendar pa so vanj pošiljali tudi Jehovove priče različnih narodnosti, med drugim tudi nemške.

Organizatorja tega dogodka sta državni muzej Auschwitz-Birkenau in mednarodni svet za Auschwitz. Pričakujejo, da se bodo tega dogodka udeležili poljski predsednik Bronisław Komorowski in številne uradne državne delegacije z vsega sveta. Slovesnost bo mogoče spremljati tudi v živo po spletu.

Taborišče Auschwitz leži v predmestju poljskega mesta Oświęcim, ki so ga nacisti med 2. svetovno vojno nasilno priključili k svojemu ozemlju. Sprva je bilo v tem nemškem koncentracijskem taborišču kakih 700 poljskih zapornikov, ki so prispeli junija 1940. Auschwitz je kmalu prerasel v obsežen kompleks z več kot 40 taborišči in podružnicami. V štirih plinskih celicah v taborišču Auschwitz-Birkenau je življenje izgubilo tudi do 20.000 ljudi na dan. V Auschwitz je bilo v skoraj petih letih njegovega delovanja poslanih najmanj 1,1 milijona ljudi, med drugim tudi več kot 400 Jehovovih prič.

Na spletnem mestu državnega muzeja Auschwitz-Birkenau piše: »V literaturi o zgodovini koncentracijskega taborišča Auschwitz ni razen kratkih omemb najti nič o Jehovovih pričah (v dokumentaciji taborišča imenovani Raziskovalci Svetega pisma), ki so bili zaprti zaradi svojega verskega prepričanja. Ta skupina zasluži posebno pozornost, saj jim je kljub razmeram v taborišču uspelo ohraniti svoja moralna načela.« Muzejska dokumentacija razkriva, da so bili med prvimi zaporniki v Auschwitzu ravno Priče. Poleg tega je razvidno, da je bilo v tem taborišču zaprtih na stotine Prič in da jih je več kot 35 odstotkov umrlo.

Andrzej Szalbot (zapornik IBV 108703) – nacisti so ga leta 1943 aretirali in ga zaradi ugovora vesti vojaški dolžnosti poslali v Auschwitz.

Delovanje Jehovovih prič je že leta 1933 postalo tarča nacistične vlade, tako da so bili prepovedani po vsej Nemčiji. Nacistična ideologija ni bila združljiva z moralnimi načeli in vedenjem Prič. Na primer, Priče niso pozdravljali z obveznim »Heil Hitler!«, saj bi se po njihovem z izkazovanjem časti Hitlerju izneverili Bogu. Prav tako niso hoteli sodelovati v kakršnih koli vojaških dejavnostih, kar pa je takratni režim imel za protidržavno dejanje. »Če si odklonil služenje v vojski, je to pomenilo, da so te poslali v koncentracijsko taborišče,« pojasnjuje Andrzej Szalbot, ki je bil leta 1943 aretiran in pri rosnih 19 letih poslan v Auschwitz. Jehovovim pričam je bilo obljubljeno, da bodo izpuščeni na svobodo takoj, ko podpišejo dokument, s katerim se odpovedujejo članstvu v organizaciji in priznavajo, da so njeni nauki zmotni. Andrzej Szalbot tega dokumenta ni hotel podpisati.

Jehovovim pričam so obljubili, da bodo izpuščeni na prostost takoj, ko se s podpisom takšne izjave odpovejo svoji veri.

V uradni dokumentaciji, ki so jo vodili nacisti, so Jehovove priče označeni s kratico IBV. Ta kratica pomeni Internationale Bibelforscher-Vereinigung, kar je bilo nemško ime organizacije Jehovovih prič. Nacisti so zahtevali, da Priče na svojih zaporniških oblekah nosijo vijoličasti trikotnik. Ta simbol je Pričam pomagal, da so v taborišču prepoznali sovernike. Vsak večer so se pred preverjanjem prisotnosti dobili in se spodbujali med seboj. Organizirali so tudi tajne shode, na katerih so razpravljali o Svetem pismu z drugimi zaporniki, ki so bili prevzeti nad njihovo prijaznostjo in vero. Kar nekaj taboriščnikov je postalo Jehovovih prič.

V soboto zjutraj, 27. januarja 1945, je v Oświęcim vkorakala Rdeča armada Sovjetske zveze. Do 15. ure so sovjetske sile osvobodile kakih 7000 zapornikov iz taborišč Auschwitz I, Auschwitz II (Birkenau) in Auschwitz III (Monowitz).

Stanisław Zając – prispel v Auschwitz 16. februarja 1943.

Stanisław Zając, ki je Jehovova priča, je bil eden od desettisočih, ki so jih nacisti prisilili, da pred prihodom Rdeče armade izpraznijo taborišča. Skupaj s približno 3200 drugimi zaporniki je odšel iz podružnice Jaworzno in tri dni pešačil skozi visok sneg do Blechhammerja, kjer je bila sredi gozda druga oddaljena podružnica Auschwitza. Po ocenah je ta pohod smrti preživelo manj kot 2000 taboriščnikov. Stanisław Zając je v svojih spominih opisal bitko, ki je sledila, medtem ko so se on in drugi zaporniki skrivali v taborišču: »Slišali smo lahko, kako gredo mimo tanki, toda nihče ni imel poguma, da bi šel pogledat, čigavi so bili. Zjutraj se je izkazalo, da so bili ruski. [...] Na veliki jasi je bilo vse več ruskih vojakov in takrat se je končala moja mora v koncentracijskem taborišču.«

Letos bodo 27. januarja v številnih mestih po svetu potekale različne konference in razstave, povezane s 70. obletnico osvoboditve Auschwitza.

Predstavniki za medije:

Mednarodno: J. R. Brown, oddelek za javne informacije, tel. +1 718 560 50 00

V Nemčiji: Wolfram Slupina, tel. +49 6483 41 3110

Na Poljskem: Ryszard Jabłoński, tel. +48 608 555 097