Preskoči na vsebino

Lee Gyo-won, ki je Jehovova priča, prestaja 18-mesečno zaporno kazen v zaporu v Daeguju zaradi ugovora vesti vojaški službi. Skupaj z več kot 100 drugimi zaprtimi Pričami čaka na 30. avgust, ko bo vrhovno sodišče javno obravnavalo vprašanje ugovora vesti.

24. AVGUST 2018
JUŽNA KOREJA

Ugovornik vesti vse bolj optimističen v pričakovanju bližnje obravnave na vrhovnem sodišču

Ugovornik vesti vse bolj optimističen v pričakovanju bližnje obravnave na vrhovnem sodišču

SEUL, Južna Koreja: Januarja 2017 je takrat 21-letni Lee Gyo-won z visokimi pričakovanji in dobro pripravljen, kaj bo povedal, stal pred južnokorejskim sodnikom. Gyo-won je želel prepričati sodnika, da njegovo iskreno zavračanje vojaške službe ni kriminalno dejanje, temveč po vesti sprejeta odločitev, ki temelji na globoki veri v nenasilje.

Gyo-won, ki je član krščanske skupnosti Jehovovih prič, ni imel prav veliko razlogov za optimizem. Na začetku sodnega procesa proti njemu je bilo zaprtih 392 ugovornikov vesti, ki so Priče, vsega skupaj obsojenih na 588 let zapora. Od leta 1950 je bilo več kot 19.340 njegovih sovernikov obsojenih na zaporne kazni, ki skupaj znašajo približno 36.800 let. Obsojeni so bili, ker glede na korejsko zakonodajo njihovo stališče ni opravičljiv razlog za zavračanje vojaške dolžnosti.

Toda od leta 2004 so sodniki, ki so čutili odpor do prakse kaznovanja ugovornikov vesti, za 90 od teh razsodili, da niso krivi. V enem od teh primerov je višji sodnik pritožbenega sodišča v Busanu, Choi Jong-du, prišel do sklepa, da je posameznik sprejel osebno odločitev, da zavrne vojaško službo, »na temelju trdne in iskrene vesti, ki jo je oblikovalo versko prepričanje«.

Junija 2018 je ustavno sodišče Južne Koreje končno razsodilo, da je treba preoblikovati zakon o vojaški dolžnosti, tako da bo ugovornikom vesti omogočal nadomestno civilno službo. * Toda za Gyo-wona je ta prelomna odločitev prišla prepozno. »Izkoristil sem vse pravne možnosti za pritožbo,« pravi Gyo-won, »zdaj pa sem v zaporu v Daeguju.« Gyo-won prestaja 18-mesečno zaporno kazen.

Gyo-won se pridružuje žrtvam tradicije ravnanja z ugovorniki vesti med korejskimi Pričami, ki se je pravzaprav začela že v času japonske oblasti. Ko sta leta 1939 na Japonskem dve mladi Priči šli v zapor, ker se nista želeli pridružiti vojski, so kolonialne oblasti aretirale še druge Priče na Japonskem, Tajvanu in v Koreji (takrat znani kot Čoson). Osemintrideset v Koreji zaprtih Prič ni želelo počastiti cesarja in sodelovati v vojni. Pet od teh je umrlo v krutih razmerah, večina ostalih pa je bila izpuščena šele leta 1945, ko je bila Japonska poražena.

Nekatere od 19.340 Jehovovih prič, ki so bile zaprte zaradi ugovora vesti.

Ugovor vesti vojaški dolžnosti je pri Jehovovih pričah značilnost že več kot sto let. Na temelju svetopisemskih vrstic in zgleda zgodnjih kristjanov Priče verjamejo, da kristjani ne smejo sodelovati v vojni, saj nimajo pravice drugemu vzeti življenje. Poleg tega so Priče politično nevtralne, ker nase gledajo kot na podložnike Božjega kraljestva oziroma Božje vlade.

Med prvo svetovno vojno je bilo načelo nenasilja Prič (takrat znanih kot Mednarodni preučevalci Biblije) prvič resno preizkušeno. V Veliki Britaniji se kakih 400 Prič ni hotelo odzvati na obvezni vpoklic. V Združenih državah Amerike so Priče v času druge svetovne vojne med ugovorniki vesti predstavljale največjo skupino zapornikov. Bilo jih je okoli 4440.

Verjetno najbolj očiten dokaz tega, kako globoko prepričanje imajo Priče, je dobro dokumentirana zgodovina njihovega trpljenja v obdobju totalitarnega nacističnega režima. Po ocenah so nacisti usmrtili 400 Prič, večino zaradi ugovora vesti vojaški službi. Več kot 1000 drugih Prič pa je umrlo za posledicami mučenja in krutih razmer v taboriščih in zaporih, ker se niso hotele odreči svoji veri. Po besedah zgodovinarja Roberta Gerwartha so bile »edina skupina, ki je bila v tretjem rajhu preganjana zgolj zaradi svojega verskega prepričanja«.

Najdlje pa nasprotovanje ugovoru vesti prestajajo korejske Priče. Gyo-wona, ki je pri osmih letih izgubil očeta v nesreči, je mama poučevala o Svetem pismu in o tem, kako pomembno je, da se ravna po svoji vesti. »Ko sem razumel, zakaj smo bili ustvarjeni,« pravi Gyo-won, »sem povsem spontano vzljubil svojega Boga, Jehova. Od tistega trenutka je bila prioriteta v mojem življenju jasno določena.«

Ker se je zavedal, da bo verjetno pristal v zaporu, se je usposobil za opravljanje notranjih del. Po odsluženi kazni je namreč nameraval delati kot samozaposleni delavec, saj je vedel, da ga bo zaradi vpisa v kazensko evidenco spremljala stigma in da bo zato težko našel zaposlitev.

Gyo-won se takole spominja dneva, ko je bil na sodišču: »Vneto sem želel dokazati, da sem nedolžen, saj gre za iskreno odločitev, ki temelji na moji veri in vesti.« Premišljeval je o krščanskima učencema Štefanu in Pavlu, ki sta prepričljivo zagovarjala svojo vero, ko so jima sodili. »Mislim, da sem govoril dvakrat bolje kot takrat, ko sem vadil,« je rekel Gyo-won.

Vrhovno sodišče Južne Koreje bo 30. avgusta 2018 javno obravnavalo odredbo ustavnega sodišča, da se za ugovornike vesti uvede rešitev. Odločitev najvišjega sodišča v državi bo močno vplivala na približno 900 kazenskih primerov, ki so trenutno v postopku na različnih sodiščih. Poleg tega zaradi ugovora vesti v zaporu ostaja 117 Prič, med katerimi je tudi Gyo-won. Vse čakajo odgovor na prošnjo, da jim predsednik Južne Koreje podeli posebno amnestijo. Čeprav bo 30. avgusta Gyo-won morda še vedno v zaporu v Daeguju, bo z velikim zanimanjem spremljal sodno obravnavo.

Kljub temu, da je bil obsojen in da je bila njegova pritožba zavrnjena, Gyo-won ostaja optimističen glede obetov svojih sovernikov: »Upam, da bom med zadnjimi, ki so izkusili zapor, kamor sem moral zaradi ljubezni do drugih, in kar je še pomembnejše, zaradi ljubezni do Boga in njegovih načel.«

Predstavniki za medije:

Mednarodno: Paul S. Gillies, oddelek za javne informacije, +1 845 524 30 00

V Južni Koreji: Hong Dae-il, +82 31 690 00 55