Alkohol, narkotiki in zdravila

Sveto pismo ne prepoveduje zmernega pitja alkoholnih pijač. (5. Mojzesova 14:26; Efežanom 5:18; 1. Timoteju 5:23) Svetopisemska načela o zmernosti ter spoštovanju posameznikovega življenja in umskih sposobnosti prepovedujejo zlorabo substanc, kot na primer kajenje tobaka in uživanje rekreacijskih drog. Jemanje zdravil pod zdravnikovim nadzorom, tudi narkotikov proti hudim bolečinam, je stvar osebne odločitve.

Avtotransfuzija (Glej  tabelo na notranji strani.)

Jehovove priče ne sprejmejo krvi, ki bi jim jo odvzeli in shranili za operacijo (predoperativni odvzem krvi za avtotransfuzijo). Po drugi strani pa so avtotransfuzijski postopki, kot so hemodilucija, cell-saver, aparat srce-pljuča in hemodializa, stvar osebne odločitve. Črpalke morajo biti napolnjene z brezkrvnimi tekočinami. Morda se bo kdo odločil tudi za epiduralno krvno zaplato, terapevtsko plazmaferezo, markiranje krvnih celic in avtologni trombocitni koncentrat. Zdravniki bi morali vnaprej ugotoviti, kateri pripravki oziroma postopki so sprejemljivi za posameznega pacienta.

Cepiva

Jehovove priče ne nasprotujejo cepljenju in na to gledajo kot na stvar osebne odločitve. Številne Priče se odločijo za cepljenje.

Darovanje organov/transplantacija

Sveto pismo jasno prepoveduje uživanje krvi, po drugi strani pa noben svetopisemski zakon določno ne prepoveduje sprejemanje tkiva ali kosti drugega človeka. Zato je presaditev organa ali darovanje organa stvar osebne zdravstvene odločitve.

   Stališče Jehovovih prič do alogene in avtologne krvi

Discipliniranje, zanemarjanje in zlorabljanje otrok

Za zanemarjanje ali zlorabljanje otrok ni nobenega opravičila. Discipliniranje v pomenu poučevanja, vzgajanja in ljubečega korigiranja je zelo pomembno, saj se s tem oblikuje otrokovo življenje.

Evtanazija

 Glej » Podaljševanje življenja in pravica do smrti/Vnaprej izražena volja«.

Imunoglobulini in serumi

Versko prepričanje Jehovovih prič ne prepoveduje uporabe frakcioniranih krvnih produktov. Vsaka Priča se mora sama odločiti, ali bo sprejela imunoglobuline ali serume, narejene iz krvnih frakcij.

Informirana odločitev

Jehovove priče dejavno iščejo zdravstveno oskrbo, ko jo potrebujejo. Veliko sodišč je pacientom priznalo temeljno pravico, da sami odločajo o svojem telesu in načinu zdravljenja, ter ščiti pacientovo avtonomijo z načelom informiranega soglasja oziroma informirane odločitve glede zdravljenja. V nekaterih državah to velja tudi za zrele mladoletnike.

Pacient (oziroma starši/skrbniki mladoletnika) bi moral biti povsem seznanjen z diagnozo, predvidenim potekom bolezni in predlaganim zdravljenjem, tako da bi se lahko informirano odločil glede zdravljenja. Starši imajo naravno in zakonito pravico, da sprejmejo odločitve za svoje mladoletne otroke.

Krvne frakcije (Glej  tabelo na notranji strani.)

Versko razumevanje Jehovovim pričam izrecno ne prepoveduje rabe frakcij, pridobljenih iz osnovnih krvnih komponent, kot so na primer albumin, imunoglobulini, strjevalni faktorji in hemoglobinske raztopine. Zdravniki bi morali vnaprej ugotoviti, kateri pripravki oziroma postopki so sprejemljivi za posameznega pacienta. (Glej » Imunoglobulini in serumi« in » Alternative transfuziji krvi«.)

Markiranje

 Nekateri pacienti Priče bodo dovolili, da se jim odvzame nekaj krvi in se ji doda indikator, da bi s tem olajšali različne preiskave.

 Metode, ki omogočajo zdravljenje brez transfuzije

Med zdravljenjem se transfuziji krvi lahko ognemo s sistematično uporabo kliničnih postopkov za obvladovanje krvavitve in z zdravljenjem anemije. K alternativam transfuziji spada ustrezna uporaba različnih zdravil, medicinske opreme in/ali medicinskih/kirurških tehnik za zmanjševanje ali preprečevanje izgube krvi ter za spodbujanje pacientovega telesa k proizvajanju lastne krvi. Takšnemu pristopu, pri katerem skupina med seboj sodelujočih zdravnikov uporablja različne metode, da se ogne transfuziji krvi, včasih rečemo brezkrvna medicina in kirurgija oziroma postopki za ohranjanje krvi. a

Nadzorovanje rojstev (kontracepcija)

Sveto pismo ne prepoveduje nadzorovanja rojstev. Poročeni pari se osebno in odgovorno odločijo, ali bodo uporabljali primerne metode za načrtovanje družine. Vendar Jehovove priče zavračajo kontracepcijske metode, ki povzročijo splav.

Obdukcije in disekcije

Najbližji sorodnik(i) umrlega odloča(jo) o tem, ali se bo opravila obdukcija, da bi se ugotovil vzrok smrti.

Obrezovanje

Kristjani v prvem stoletju so dokaj hitro opustili obrezovanje in nanj niso več gledali kot na stvar vere. (1. Korinčanom 7:19) Zato je danes to, ali bo kdo dal obrezati svojega sina ali ne, stvar osebne odločitve staršev. Običaj, pri katerem deklicam pohabijo spolovila, pa je kruta in nepotrebna navada.

Oploditev z biomedicinsko pomočjo

 Poročen par se lahko sam odloči glede zunajtelesne oploditve, pri kateri se združi jajčna celica žene in semenska celica moža. Če pa sta ti celici vzeti od posameznikov, ki nista poročena drug z drugim, je to nesprejemljivo. (3. Mojzesova 18:20; Hebrejcem 13:4) Prav tako je nesprejemljivo nadomestno materinstvo.

Podaljševanje življenja in pravica do smrti/Vnaprej izražena volja

Življenje je sveto. Zato naj bi se ga na razumen in human način trudili vzdrževati in podaljšati. Toda Sveto pismo ne zahteva, da bi se umirajočega človeka vzdrževalo pri življenju s kakim posebnim, zapletenim, mučnim ali dragim postopkom. V nekaterih primerih so si lečeči zdravniki morda enotni, da bi takšni postopki samo podaljšali proces umiranja in/ali vzdrževali pacienta pri življenju, ki ga ne more preživeti smiselno. Če pacient jasno zapiše ali ustno izrazi svoje zahteve, bi se te morale upoštevati.

Prehranske omejitve in verovanje

Jehovove priče ne uživajo krvi in neizkrvavljenega mesa. (Apostolska dela 15:20, 28, 29) Razen te svetopisemske prepovedi kot skupina nimajo nobenih drugih prehranskih omejitev.

Presaditev kostnega mozga

Sveto pismo kostnega mozga ne enači s krvjo, zato je to, ali bo pacient sprejel presaditev kostnega mozga, stvar osebne odločitve. (Izaija 25:6)

Splav

Namerni splav, storjen zgolj zato, da bi se preprečilo rojstvo nezaželenega otroka, pomeni zavestno prekinitev človeškega življenja, in je za Jehovove priče nesprejemljiv. Če se je ob porodu treba odločiti za življenje matere ali otroka, je odločitev prepuščena staršema oziroma skrbnikom.

Plazmafereza

Ko se uporabijo plazemski nadomestki (npr. umetne koloide), se vsak pacient Priča sam odloči glede uporabe plazmafereze. Jehovove priče ne sprejemajo alogene plazme.

Transfuzija krvi (Glej  tabelo.)

Jehovove priče ne sprejmejo transfuzije krvi glede na svetopisemske odlomke kot na primer: »Samo mesa z njegovo krvjo, ki pomeni življenje, ne smete jesti.« (1. Mojzesova 9:3, 4) Za človeka, ki je ulovil žival za prehrano, je bilo naročeno: »Naj ji izpusti kri in kri pokrije s prstjo.« (3. Mojzesova 17:13, 14) »Naj se vzdržujejo [...] spolne nemorale, zadavljenih živali in krvi.« (Apostolska dela 15:19, 20) Čeprav v omenjenih odlomkih niso uporabljeni medicinski izrazi, pa Priče razumejo, da te vrstice prepovedujejo transfuzijo polne krvi, eritrocitov, levkocitov, trombocitov in plazme. Pacienti Priče si želijo zagotoviti zdravljenje, pri katerem zdravniki uporabljajo alternative transfuziji krvi. (Glej » Alternative transfuziji krvi«.)

Transplantacija matičnih celic

Jehovove priče ne sprejemajo matičnih celic, pridobljenih za ceno življenja zarodka. Po drugi strani pa se vsak pacient sam odloči, ali bo sprejel matične celice, zbrane iz njegove krvi ali krvi drugega človeka, vendar pod pogojem, da se poleg matičnih celic namerno ne zbirajo, shranjujejo in transfundirajo še krvne komponente.

Vera in zdravljenje (zdravljenje z vero)

Jehovove priče verjamejo v Boga, vendar ne zdravijo z vero.

Verska duhovna oskrba

Ko Jehovove priče zbolijo ali pa so hospitalizirani, jim soverniki priskrbijo duhovno tolažbo in praktično pomoč. V večjih mestih so ustanovljene skupine za obiskovanje pacientov, ki jih sestavljajo usposobljeni verski delavci.

Verski zakramenti, obredi, rituali in običaji

Jehovove priče nimajo posebnih obredov, ki bi jih opravljali za bolne ali umirajoče. Pacientu naj bi se, kolikor je le mogoče, zagotovilo tolažbo z ustrezno zdravstveno in duhovno oskrbo.

Zdravstveni pooblaščenec

V mnogih državah se vsak pacient Priča skladno s svojimi okoliščinami in zakonskimi določili odloči, koga želi imenovati za svojega zdravstvenega pooblaščenca, ki bo, v primeru njegove nesposobnosti odločanja, odločal o njegovi zdravstveni oskrbi. Če je pacient v svojem trajnem pooblastilu imenoval zdravstvenega pooblaščenca, bi se moralo upoštevati pravico, ki jo ima ta pooblaščenec, da sprejema odločitve za pacienta v času, ko ta ni sposoben odločati o sebi. (Glej » Trajno pooblastilo za mojo zdravstveno oskrbo«.)