»Jehovove priče so ustanovili službe, ki se dejavno ukvarjajo z vprašanji, povezanimi s transfuzijo. Njihov prvi in najpomembnejši cilj je, da podpirajo pacienta in njegovo družino v skrbi za ustrezno zdravstveno oskrbo [...] Kot drugo pa podpirajo zdravstveno osebje, tako da ga oskrbujejo z dragocenimi informacijami glede brezkrvnega zdravljenja in omogočajo boljšo komunikacijo med pacientom, zdravnikom, medicinskimi sestrami itd.« —Seeber, P., Shander, A. Basics of Blood Management. Malden (ZDA): Blackwell Publishing, Inc.; Oxford, V. Britanija: Blackwell Publishing, Ltd., 2007, str. 295

»Člani OSB so Jehovove priče, ki se prostovoljno dajo na razpolago, da pomagajo drugim Jehovovim pričam, ki so v bolnišnici; sodelujejo z bolnišnicami vsepovsod po svetu, in sicer tudi v tistih ustanovah, v katerih nimajo programov brezkrvnega zdravljenja. Paciente lahko obiskujejo v bolnišnicah, pomagajo pri iskanju oskrbe, ki je prilagojena pacientu in je v skladu z njegovim verskim prepričanjem. Prav tako na miren način zagovarjajo Jehovove priče, ki so v bolnišnici.« —Johnson-Arbor, et al. No bad blood—surviving severe anemia without transfusion. JAMA Intern Med 2021;181(1): str. 7, 8.

»Ti odbori [odbori za stike z bolnišnicami] so bili ustanovljeni, da bi pomagali Jehovovim pričam, ki so v bolnišnici, da se pripravijo na načrtovan kirurški poseg in pri drugih okoliščinah, kot denimo pri nosečnosti. Prav tako skrbijo za pastoralno dejavnost in podporo tudi v nujnih primerih. [...] Imajo tudi dostop do podatkov o zdravnikih po vsem svetu, kar pomeni, da lahko zdravstvene time povežejo z zdravniki od vsepovsod, ki lahko ob težkih zdravstvenih primerih svetujejo iz izkušenj.« —Klein AA, et al. Association of Anaesthetists: anaesthesia and peri-operative care for Jehovah’s Witnesses and patients who refuse blood. Anaesthesia 2019;74(1): str. 74–82.

»Jehovove priče so organizirali to službo zato, da v individualnih primerih pomagajo zdravnikom do sporazumnega načrta glede posega pred operacijo, kar se je po izkušnjah samega avtorja izkazalo za zelo preprosto, nekonfrontacijsko in koristno.« —Hivey, S, et al. Religious practice, blood transfusion, and major medical procedures. Paediatr Anaesth 2009:19(10]: str. 934–946.