Psalmi 142:1–7
Maskil.* Psalm, ki ga je zložil David, ko je bil v votlini.+ Molitev.
142 Jehova kličem na pomoč,+Jehova rotim, naj se me usmili.
2 Pred njim izlivam svojo skrb.
O svoji stiski mu govorim,+
3 ko v meni peša moč*.
Takrat ti paziš na moje korake.+
Na poti, po kateri hodim,mi nastavljajo pasti.
4 Poglej okrog mene in videl boš,da ni nikomur mar zame.+
Nimam kam pobegniti,+nihče se ne zanima zame.
5 K tebi, o Jehova, kličem na pomoč.
»Ti si moje zatočišče,«+ govorim,»ti si vse, kar imam* v življenju.«
6 Prisluhni mojim klicem na pomoč,saj sem čisto na tleh.
Reši me mojih preganjalcev,+saj so močnejši od mene.
7 Izpelji me iz temnice,da bi hvalil tvoje ime.
Naj se zberejo okoli mene pravični,ker si dober z menoj.
