Jeremija 36:1–32
36 V četrtem letu vladanja Judovega kralja Jojakíma,+ Josíjevega sina, je Jehova sporočil Jeremiju naslednje:
2 »Vzemi zvitek in vanj zapiši vse, kar sem napovedal proti Izraelcem, Judovcem+ in vsem narodom+ od dneva, ko sem prvič spregovoril s teboj v času Josíjevega vladanja, pa vse do danes.+
3 Morda bodo Judovci, ko bodo slišali, kakšno nesrečo jim mislim prizadejati, nehali ravnati zlobno in jim bom lahko odpustil njihov prestopek in greh.«+
4 Jeremija je nato poklical Nerijájevega sina Báruha+ in mu narekoval vse, kar mu je Jehova povedal. Báruh pa je to pisal v zvitek.+
5 Potem je Jeremija Báruhu naročil: »Meni ni dovoljeno iti v Jehovovo hišo.
6 Zato pojdi tja ti in iz zvitka na glas preberi Jehovove besede, ki si jih zapisal po mojem nareku. Preberi jih ljudem, zbranim v Jehovovi hiši na dan posta. Tako jih bodo slišali tudi vsi prebivalci Judovega, ki prihajajo iz svojih mest.
7 Morda bo Jehova uslišal njihove prošnje za usmiljenje in bodo nehali ravnati zlobno. Jehova je namreč napovedal, da bo na to ljudstvo izlil veliko jezo in srd.«
8 Nerijájev sin Báruh je naredil vse, kar mu je prerok Jeremija naročil. V Jehovovi hiši je iz zvitka na glas prebral Jehovove besede.+
9 V devetem mesecu petega leta vladanja Judovega kralja Jojakíma,+ Josíjevega sina, so vsi ljudje v Jeruzalemu in vsi, ki so iz mest na Judovem prišli v Jeruzalem, razglasili post pred Jehovom.+
10 Báruh je takrat šel v Jehovovo hišo, in sicer v sobo* Gemarjája,+ sina prepisovalca* Šafána,+ na gornjem dvorišču pri novih vratih Jehovove hiše.+ Vsem navzočim je iz zvitka na glas prebral Jeremijeve besede.
11 Ko je Miha, Gemarjájev sin in Šafánov vnuk, slišal vse Jehovove besede iz zvitka,
12 je šel dol v kraljevo palačo. Stopil je v tajnikovo sobo in tam so sedeli vsi dostojanstveniki*: tajnik Elišamá,+ Šemajájev sin Delajá, Ahbórjev+ sin Elnatán,+ Šafánov sin Gemarjá, Hananíjev sin Zedekíja in vsi drugi dostojanstveniki.
13 Miha je povedal vse, kar je Báruh ljudem na glas prebral iz zvitka.
14 Zatem so vsi dostojanstveniki poslali k Báruhu Jehudíja, ki je bil Netanjájev sin, Šelemjájev vnuk in Kušíjev pravnuk, da naj mu sporoči: »Prinesi zvitek, iz katerega si na glas bral ljudem.« Tako je Nerijájev sin Báruh vzel zvitek in šel k njim.
15 Rekli so mu: »Prosimo, usedi se in nam preberi, kaj piše.« In Báruh jim je prebral zvitek.
16 Takoj ko so slišali vse to, so se močno prestrašeni spogledali in Báruhu rekli: »Kralju moramo nujno sporočiti, kaj piše v zvitku!«
17 Báruha so vprašali: »Kako si napisal ta zvitek? Prosimo, povej nam. Ali si pisal po Jeremijevem nareku?«
18 Báruh jim je odgovoril: »Ja, po njegovem nareku sem s črnilom napisal ta zvitek.«
19 Dostojanstveniki so mu rekli: »Ti in Jeremija se morata skriti in nikomur ne smeta povedati, kje sta.«+
20 Zvitek so shranili v sobi tajnika Elišamája in šli h kralju na dvorišče. Povedali so mu vse, kar so slišali.
21 Kralj je poslal Jehudíja+ po zvitek. Jehudí ga je prinesel iz sobe tajnika Elišamája in začel iz njega brati kralju in vsem dostojanstvenikom, ki so stali ob kralju.
22 Ker je bil deveti mesec*, je kralj sedel v eni od zimskih sob in pred njim je v žerjavnici gorel ogenj.
23 Vsakič, ko je Jehudí iz zvitka prebral po tri ali štiri stolpce, je kralj s pisarskim nožem odrezal prebrani del zvitka in ga vrgel v ogenj, ki je gorel v žerjavnici. Postopoma je ves zvitek končal v ognju v žerjavnici.
24 Ne kralj ne njegovi dvorjani, ki so slišali vse, kar je pisalo v zvitku, se niso nič prestrašili niti niso raztrgali svojih oblačil.
25 Elnatán,+ Delajá+ in Gemarjá+ so kralja prosili, naj zvitka ne zažge, vendar jih ni poslušal.
26 Poleg tega je kraljevemu sinu* Jerahmeélu, Azriélovemu sinu Serajáju in Abdeélovemu sinu Šelemjáju zapovedal, naj primejo tajnika Báruha in preroka Jeremija. Toda Jehova je poskrbel, da ju niso našli.+
27 Zatem ko je kralj sežgal zvitek z besedami, ki jih je Báruh zapisal po Jeremijevem nareku, je Jehova spet govoril z Jeremijem.+ Naročil mu je:
28 »Vzemi nov zvitek in vanj zapiši vse, kar je pisalo v prvem zvitku, ki ga je Judov kralj Jojakím sežgal.+
29 Glede Judovega kralja Jojakíma pa oznani: ‚Jehova pravi: »Ti si sežgal tisti zvitek in rekel: ‚Zakaj si vanj zapisal, da bo babilonski kralj zagotovo prišel in uničil to deželo, tako da v njej ne bo več ljudi in živali?‘+
30 Zato jaz, Jehova, glede Judovega kralja Jojakíma govorim: ‚Nikogar ne bo imel, da bi sedel na Davidovem prestolu,+ njegovo truplo pa bo podnevi prepuščeno vročini in ponoči mrazu*.+
31 Njega, njegove potomce in njegove dvorjane bom poklical na odgovornost zaradi njihovega greha. Nanje, na Jeruzalemčane in na Judovce bom poslal vso nesrečo, ki sem jo napovedal glede njih,+ ker niso poslušali.‘«‘«+
32 Jeremija je tako vzel nov zvitek in ga dal tajniku Báruhu, Nerijájevemu sinu.+ Báruh je po Jeremijevem nareku zapisal vse, kar je pisalo v zvitku, ki ga je Judov kralj Jojakím sežgal,+ in še veliko več s podobno vsebino.
