Druga Samuelova knjiga 16:1–23
16 Ko je bil David že malo naprej od vrha,+ se je srečal z Mefibóšetovim+ služabnikom Zibájem.+ Zibá ga je pričakal z osedlanima osloma, ki sta nosila 200 hlebcev kruha, 100 rozinovih hlebčkov*, 100 hlebčkov iz poletnega sadja* in velik vrč vina.+
2 Kralj je Zibája vprašal: »Zakaj si pripeljal vse to?« Zibá je odgovoril: »Osla sta za ježo kraljevi družini, kruh in poletno sadje sta za hrano mladeničem, vino pa za pijačo tistim, ki bodo omagali v pustinji.«+
3 Kralj ga je še vprašal: »Kje pa je vnuk* tvojega gospodarja?«+ Zibá mu je odgovoril: »Ostal je v Jeruzalemu. Rekel je namreč: ‚Danes mi bo izraelsko ljudstvo vrnilo kraljestvo mojega starega očeta*.‘«+
4 Nato mu je kralj rekel: »Glej, vse, kar ima Mefibóšet, naj bo tvoje.«+ Zibá pa mu je rekel: »Klanjam se, moj gospod kralj. Bodi mi še naprej naklonjen!«+
5 Ko je kralj David prispel do Bahuríma, je od tam prihajal moški, ki mu je bilo ime Šimí.+ Bil je Gerájev sin iz Savlove rodbine. Med hojo je preklinjal*+
6 ter metal kamenje v kralja Davida, v vse njegove dvorjane in tudi v vse vojake in junaške bojevnike, ki jih je kralj imel na svoji desni in levi.
7 Šimí je kralja takole preklinjal: »Izgini! Izgini, ti morilec, ti ničvrednež!
8 Jehova ti vrača za vso prelito kri v Savlovi hiši*, v hiši človeka, namesto katerega si se postavil za kralja. Jehova izroča kraljestvo v roke tvojemu sinu Absalomu. Ta nesreča te je zadela, ker si kriv za prelito kri!«+
9 Takrat je Zerújin+ sin Abišáj rekel kralju: »Ali naj ta mrtvi pes+ preklinja mojega gospoda kralja?+ Prosim, pusti mi, da mu grem odsekat glavo!«+
10 Kralj pa je rekel: »Kaj imata vidva s tem, Zerújina sinova*?+ Naj me preklinja,+ saj mu je Jehova rekel,+ naj me prekolne. Kdo ga torej sme spraševati, zakaj to dela?«
11 Nato je David Abišáju in vsem svojim dvorjanom rekel: »Moj lastni sin, ki je prišel iz mene, me hoče ubiti.+ Kaj naj potem pričakujem od Benjaminovca?+ Pustite ga, naj me preklinja, saj mu je Jehova tako rekel!
12 Morda bo Jehova videl mojo stisko.+ Morda bo Jehova prekletstva, ki jih je danes Šimí izrekel nad menoj, spremenil v blagoslove.«+
13 Nato je David s svojimi možmi šel naprej po poti, Šimí pa je hodil po pobočju gore vzporedno z njim. Ob tem je preklinjal+ ter metal kamenje in veliko prahu.
14 Nazadnje so kralj in vsi, ki so bili z njim, utrujeni prispeli na cilj in se odpočili.
15 Medtem so Absalom in vsi Izraelci, ki so ga podpirali, prišli v Jeruzalem. Z njim je bil tudi Ahitófel.+
16 K Absalomu je prišel Davidov prijatelj* Arkéjec+ Hušáj+ in mu rekel: »Živel kralj!+ Živel kralj!«
17 Absalom pa mu je rekel: »Ali tako izkazuješ vdano ljubezen svojemu prijatelju? Zakaj nisi šel z njim?«
18 Hušáj je odgovoril: »Sem na strani tistega, ki ga je izbral Jehova, na strani tistega, ki so ga izbrali ti ljudje in vsi Izraelci. Z njim bom ostal.
19 Še enkrat bom povedal: Komu naj služim, če ne prijateljevemu sinu? Tako kot sem služil tvojemu očetu, bom služil tebi.«+
20 Nato je Absalom rekel Ahitófelu: »Svetuj nam.+ Kaj naj naredimo?«
21 Ahitófel mu je odgovoril: »Pojdi k stranskim ženam svojega očeta, ki jih je pustil, da skrbijo za palačo,+ in spi z njimi.+ Potem bodo vsi Izraelci izvedeli, da si se zameril svojemu očetu, in tisti, ki te podpirajo, se bodo opogumili.«
22 Tako so Absalomu na strehi+ razpeli šotor. In Absalom je spal s stranskimi ženami svojega očeta+ vpričo vseh Izraelcev.+
23 Na Ahitófelove nasvete+ pa so v tistih dneh gledali, kot da so od pravega Boga. Tako sta na vsak Ahitófelov nasvet gledala tudi David in Absalom.
Opombe
^ Gre za rozine, ki so bile stisnjene v obliko hlebčka.
^ Gre predvsem za fige in morda tudi dateljne, stisnjene v obliko hlebčka.
^ Dobesedno »sin«.
^ Dobesedno »mojega očeta«.
^ Mišljena je vladarska dinastija.
^ Videti je, da David govori Abišaju in Abišajevemu bratu Joabu.
^ Ali »zaupni prijatelj«.
