Visoka pesem 4:1–16
4 »Kako si lepa,+ moja prijateljica! Kako si lepa! Tvoje oči, ki se skrivajo za tančico,+ so kakor golobičje.+ Tvoji lasje so kakor čreda koz,+ ki se poskakujoč spuščajo z gileádskega gorovja.+
2 Tvoji zobje so kakor čreda pravkar ostriženih ovc,+ ki prihajajo s kopanja. Vsaka nosi dvojčka, nobena ni izgubila svojih mladičev.
3 Tvoje ustnice so kakor škrlatna nit in tvoj govor je prijeten.+ Tvoja sencá, skrita za tančico, so kakor krhlji granatnega jabolka.+
4 Tvoj vrat+ je kakor kamnit Davidov stolp,+ sezidan v plasteh, na katerem visi tisoč ščitov, vsi okrogli ščiti+ junakov.
5 Tvoji dojki+ sta kakor dva mladiča, gazelina dvojčka, ki se paseta med lilijami.«+
6 »Preden zapiha dnevni vetrič+ in sence zbežijo, bom odšla na goro mire in na grič belega kadila.«+
7 »Vsa si lepa,+ moja prijateljica, na tebi ni napake.+
8 Skupaj se spustiva z Libanona,+ o nevesta,+ spustiva se z Libanona. Spusti se z vrha Antilibanona, z vrha Senírja+ in Hêrmona,+ iz levjih brlogov, z gora leopardov.
9 Zaradi tebe mi razbija srce, o moja sestra,+ nevesta+ moja, srce mi razbija zaradi enega pogleda tvojega očesa,+ zaradi ene kroglice v tvoji ogrlici.
10 Kako prijetne so mi tvoje nežnosti,+ o moja sestra, nevesta moja! Tvoje nežnosti so veliko boljše od vina in vonj tvojih olj od vsake dišave!+
11 Nevesta moja, s tvojih ustnic kaplja med iz satovja.+ Med+ in mleko sta pod tvojim jezikom, vonj tvojih oblačil je kakor vonj+ Libanona.
12 Zaklenjen vrt je moja sestra,+ nevesta moja, zaklenjen vrt, zapečaten studenec.
13 Tvoja koža je rajski vrt, kjer rastejo granatovci z najžlahtnejšimi sadeži,+ hena in narda,+
14 narda+ in žafran,+ kolmež+ in cimet,+ najrazličnejša drevesa belega kadila, mira in aloa+ ter najboljše dišave.+
15 Tvoja koža je izvir na vrtu, studenec sveže vode,+ žuboreč potok, ki teče z Libanona.+
16 Zbudi se, severni veter, in pridi, o južni veter!+ Zapihaj nad mojim vrtom.+ Naj se razširijo njegove dišave!«
»Naj pride moj dragi na svoj vrt in uživa njegove najžlahtnejše sadeže.«
