Rimljanom 2:1–29
2 Zato, o človek,+ kdor koli že si, nimaš opravičila, če sodiš.+ Prav s tem namreč, glede česar pač sodiš drugega, obsojaš sebe, ker ti, ki sodiš,+ počenjaš te iste stvari.+
2 Zdaj vemo, da Bog v skladu z resnico+ sodi tiste, ki počnejo takšne stvari.
3 Toda ali misliš, o človek,+ ki sodiš tiste, ki počenjajo takšne stvari, delaš pa jih tudi sam, da boš ušel Božji sodbi?+
4 Ali mar zaničuješ bogastvo njegove prijaznosti,+ prizanesljivosti+ in potrpežljivosti,+ ker ne veš, da te Božja prijaznost skuša privesti do kesanja?+
5 Toda s svojo trdovratnostjo+ in neskesanim srcem+ si nakopavaš jezo+ za dan jeze+ in razodetja+ Božje pravične sodbe.+
6 In on bo vsakemu povrnil po njegovih delih:+
7 tem, ki z zdržljivostjo v dobrih delih iščejo slavo, čast in netrohljivost,+ bo dal večno življenje,
8 tistim, ki so prepirljivi+ in niso poslušni resnici,+ temveč so poslušni nepravičnosti, pa srd in jezo.+
9 Stiska in nadloga bosta doleteli dušo vsakega človeka, ki dela húdo, najprej Juda+ in potem še Grka,+
10 slava, čast in mir pa vsakega, ki dela dobro,+ najprej Juda+ in potem še Grka.+
11 Pri Bogu namreč ni pristranskosti.+
12 Vsi tisti, na primer, ki so grešili, pa niso pod postavo, bodo umrli, čeprav niso pod postavo,+ vsi tisti, ki so grešili in so pod postavo,+ pa bodo sojeni po postavi.+
13 Pred Bogom namreč niso pravični tisti, ki postavo slišijo, temveč bodo za pravične razglašeni+ tisti, ki postavo izpolnjujejo.+
14 Kadar koli namreč pripadniki drugih narodov,+ ki nimajo postave,+ po naravi izpolnjujejo to, kar je v postavi,+ so sami sebi postava, četudi nimajo postave.
15 Prav ti dokazujejo, da je vsebina postave zapisana v njihovem srcu,+ medtem ko njihova vest+ pričuje skupaj z njimi in jih njihove lastne misli obtožujejo+ ali celo opravičujejo.
16 Tako bo tistega dne, ko bo Bog po Kristusu Jezusu sodil+ to, kar je skrito+ v ljudeh,+ v skladu z dobro novico, ki jo razglašam.+
17 Če pa si Jud po imenu+ in se opiraš na postavo+ ter si ponosen na Boga,+
18 če poznaš njegovo voljo+ in znaš prepoznati, kaj je res vredno, ker si poučen iz Postave*,+
19 če si prepričan, da si vodnik slepih,+ luč tem, ki so v temi,+
20 da si tisti, ki usmerja nerazumne,+ da si učitelj majhnih otrok+ in imaš obris+ spoznanja in resnice,+ ki sta v Postavi
21 – ali potem ti, ki učiš nekoga drugega, sebe ne učiš?+ Ali ti, ki oznanjaš »Ne kradi«,+ kradeš?+
22 Ali ti, ki praviš »Ne prešuštvuj«,+ prešuštvuješ? Ali ti, ki mrziš malike, pleniš+ templje?
23 Ali ti, ki si ponosen na postavo, onečaščaš Boga s kršenjem Postave?+
24 Kajti »zaradi vas se Božje ime sramoti med narodi«,+ tako kakor je pisano.
25 Dejansko je obreza+ koristna le, če ravnaš po postavi,+ če pa postavo prestopaš, tvoja obreza+ postane neobreza.+
26 Če torej kdo od neobrezanih+ ravna po pravičnih zahtevah+ Postave, se mu bo njegova neobreza štela za obrezo, mar ne?+
27 In kdor je po naravi neobrezan, bo z izpolnjevanjem Postave sodil tebe,+ ki kljub v njej napisanem zakoniku in kljub obrezi prestopaš postavo.
28 Pravi Jud namreč ni tisti, ki je to na zunaj,+ in prava obreza ni to, kar je zunaj na mesu,+
29 temveč je pravi Jud tisti, ki je to znotraj,+ in njegova obreza je obreza srca+ z duhom, ne pa z napisanim zakonikom.+ Takšnega ne hvalijo+ ljudje, temveč Bog.+
Opombe
^ V grškem izvirniku je na tem mestu uporabljen določni člen, kar skupaj s sobesedilom kaže, da gre za »Postavo«, dano po Mojzesu. Kjer pa je »postava« zapisana z malo začetnico, se lahko iz sobesedila vidi, da gre bodisi za celotno Mojzesovo postavo, posamezen predpis znotraj Postave, Božji zakon ali pa za zakon na splošno.
