Rimljanom 10:1–21
10 Bratje, iz srca si želim in Boga ponižno prosim zanje, da bi se rešili.+
2 Pričujem namreč zanje, da so goreči+ za Boga, toda ne po točnem spoznanju.+
3 Ker Božje pravičnosti+ niso poznali, prizadevali pa so si uveljaviti svojo,+ se Božji pravičnosti niso podredili.+
4 Kristus je namreč konec Postave,+ da bi bil pravičnosti deležen vsak, ki veruje.+
5 Kajti Mojzes piše, da bo človek, ki pravičnost Postave izpolni, po pravičnosti imel življenje.+
6 O pravičnosti, ki je rezultat vere, pa je rečeno takole: »Ne govori v svojem srcu+ ‚Kdo se bo povzpel v nebo?‘,+ to je, da Kristusa+ privede dol;
7 ali ‚Kdo se bo spustil v brezno?‘,+ to je, da Kristusa privede gor od mrtvih.«+
8 Temveč kaj pravijo Sveti spisi? »Beseda je blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu«,+ in sicer »beseda«+ vere, ki jo oznanjamo.+
9 Če namreč javno razglašaš to »besedo«, ki je »v tvojih ustih«,+ torej da Jezus je Gospod,+ in če v svojem srcu veruješ, da ga je Bog obudil od mrtvih,+ boš rešen.+
10 S srcem+ se namreč veruje in tako doseže pravičnost, toda z usti se javno razglaša vera+ in tako doseže rešitev.
11 Saj v Svetih spisih piše: »Nihče, ki veruje+ vanj, ne bo razočaran.«+
12 Ni namreč nobene razlike med Judom in Grkom,+ saj je nad vsemi isti Gospod, ki bogato+ daje vsem, ki ga kličejo.
13 Kajti »vsak, ki bo klical Jehovovo ime, bo rešen«.+
14 Kako pa bodo klicali tega, v katerega niso verovali?+ In kako bodo verovali v tega, o katerem še niso slišali? In kako bodo slišali, če jim tega kdo ne oznani?+
15 Kako pa bodo oznanjevali, če niso bili poslani?+ Tako kakor piše: »Kako lepe so noge tistih, ki oznanjajo dobro novico o dobrih rečeh!«+
16 Kljub temu pa dobri novici niso bili poslušni vsi.+ Izaija namreč pravi: »Jehova, kdo je veroval temu, kar je slišal od nas?«+
17 Vera torej izhaja iz slišane besede.+ Beseda pa se sliši, ko kdo govori o Kristusu.+
18 Vseeno vprašujem: Mar ni res, da so slišali? Saj je pravzaprav »njihov glas šel po vsej zemlji+ in njihove besede do skrajnega konca naseljene zemlje«.+
19 Vseeno vprašujem: Mar ni res, da je Izrael vedel?+ Mojzes najprej pravi: »V vas bom vzbudil ljubosumnost s tem, kar ni narod; močno vas bom razjezil z neumnim narodom.«+
20 Izaija pa se zelo opogumi in pravi: »Našli so me tisti, ki me niso iskali.+ Razodel sem se tistim, ki po meni niso povpraševali.«+
21 Toda za Izrael pravi: »Ves dan sem iztegoval roke k ljudstvu, ki je neposlušno+ in kljubovalno ugovarja.«+
