Razodetje 16:1–21
16 Tedaj sem iz svetišča zaslišal močan glas,+ ki je sedmerim angelom dejal: »Pojdite in sedmero posod Božje jeze+ izlijte na zemljo.«
2 Odšel je prvi+ in vsebino svoje posode izlil na zemljo.+ Na ljudeh, ki so imeli znamenje zveri+ in so častili njeno podobo,+ se je pojavila huda in nevarna razjeda.+
3 Drugi+ je vsebino svoje posode izlil v morje.+ To se je spremenilo v kri,+ podobno krvi mrliča, in vse žive duše so pomrle, vse, kar je v morju.+
4 Tretji+ je vsebino svoje posode izlil v reke+ in izvirke vodá, in spremenili so se v kri.+
5 Tedaj sem slišal angela vodá, ki je rekel: »Ti, ki si in ki si bil,+ Zvestovdani,+ si pravičen, ker si se tako odločil.+
6 Prelili so namreč kri svetih in prerokov,+ in ti si jim dal piti kri.+ Zaslužijo si to.«+
7 In slišal sem oltar, ki je rekel: »Da, Bog Jehova, Vsemogočni,+ zanesljive in pravične so tvoje sodne odločbe.«+
8 Četrti+ je vsebino svoje posode izlil na sonce, in soncu je bilo dovoljeno žgati+ ljudi z ognjem.
9 Ljudi je žgala huda vročina, toda oni so preklinjali ime+ Boga, ki ima oblast+ nad temi nadlogami, in se niso pokesali, da bi mu dali slavo.+
10 Peti je vsebino svoje posode izlil na prestol zverí.+ Njeno kraljestvo je potemnelo,+ in ljudje so si od bolečine začeli gristi jezike.
11 Zaradi bolečin in razjed so preklinjali+ Boga in se niso pokesali za svoja dejanja.
12 Šesti+ je vsebino svoje posode izlil v veliko reko Évfrat.+ In njene vode so usahnile,+ zato da bi se pripravila pot kraljem*+ z vzhoda.
13 Nato sem videl, kako so iz ust zmaja,+ iz ust zveri+ in iz ust lažnega preroka+ prišli trije nečisti navdihnjeni izreki,+ ki so bili videti kakor žabe.+
14 Pravzaprav so to izreki, ki jih navdihujejo+ demoni in ki delajo znamenja+ ter odhajajo h kraljem+ vse naseljene zemlje,+ da jih zberejo k vojni+ velikega dne+ Vsemogočnega Boga.+
15 »Glej, prihajam kakor tat.+ Srečen tisti, ki je buden+ in čuva svoja vrhnja oblačila, da ne bi hodil gol* in ljudje ne bi gledali njegove sramote.«+
16 In zbrali so jih na kraj, ki se v hebrejščini imenuje Harmagedón.+
17 Sedmi je vsebino svoje posode izlil v zrak.+ Tedaj pa se je od prestola v svetišču zaslišal močan glas:+ »Zgodilo se je!«
18 In pojavili so se bliski, glasovi in gromi, nastal pa je tudi velik potres.+ Tako obsežnega in tako velikega potresa+ še ni bilo, odkar so na zemlji ljudje.+
19 Veliko mesto+ se je razklalo na troje, mesta narodov pa so padla. In Bog se je spomnil Babilona Velikega+ ter mu dal kozarec z vinom svoje srdite jeze.+
20 Tudi vsi otoki so zbežali in gora ni bilo več najti.+
21 In na ljudi je z neba padala velika toča,+ pri čemer je bilo vsako zrno težko približno en talent, ljudje pa so zaradi nadloge toče+ preklinjali+ Boga, kajti nadloga je bila neobičajno huda.
Opombe
^ V grščini lahko množinska oblika »kraljem« pomeni tudi dva kralja.
^ Ali »pomanjkljivo oblečen«.
