Razodetje 14:1–20
14 In sem videl, in glej: na gori Síon+ je stalo Jagnje,+ z njim pa sto štiriinštirideset tisoč+ tistih, ki so imeli na čelu napisano njegovo ime in ime njegovega Očeta.+
2 Tedaj sem iz nebes zaslišal zvok, podoben zvoku mnogih vodá+ in zvoku bobnečega groma. Zvok, ki sem ga slišal, je bil podoben zvoku pevcev, ki pojejo in igrajo na svoje harfe.+
3 Pred prestolom, pred četverimi živimi bitji+ in pred starešinami+ so peli+ kakor novo pesem.+ In te pesmi se ni mogel naučiti nihče drug razen sto štiriinštirideset tisoč+ tistih, ki so bili odkupljeni+ z zemlje.
4 To so tisti, ki se niso omadeževali z ženskami+ in so ohranili svojo deviškost.+ To so tisti, ki gredo za Jagnjetom, kamor koli gre.+ Ti so bili odkupljeni+ izmed človeštva kot prvina+ Bogu in Jagnjetu
5 in v njihovih ustih ni bilo najti laži+ – brez madeža so.+
6 Potem sem spet videl nekega angela, ki je letel po sredi neba+ in je imel večno dobro novico,+ da jo kot veselo sporočilo oznani prebivalcem zemlje, vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu.+
7 Glasno je govoril: »Bojte se Boga+ in mu dajte slavo,+ ker je prišla ura njegove sodbe.+ Zato častite Njega, ki je naredil+ nebo, zemljo, morje in izvirke vodá.«+
8 Za njim je prišel drugi angel, in ta je govoril: »Padla je! Padla je prestolnica Babilon+ Veliki,+ ki je vse narode pripravila do tega, da so pili vino+ jeze, vino njenega nečistovanja!«+
9 Za njima pa je prišel še tretji angel, ki je glasno govoril: »Kdor časti zver+ in njeno podobo+ ter na čelo ali roko sprejme znamenje,+
10 bo tudi sam pil vino Božje jeze, ki je nerazredčeno nalito v čašo njegove jeze,+ ter bo mučen+ z ognjem in žveplom+ pred očmi svetih angelov in pred očmi Jagnjeta.
11 In dim njihovega mučenja se bo dvigal na vekomaj.+ Tisti, ki častijo zver in njeno podobo, in vsi tisti, ki prejmejo znamenje+ njenega imena, ne bodo imeli miru ne podnevi ne ponoči.
12 Tu je potrebna zdržljivost svetih,+ tistih, ki se ravnajo po Božjih zapovedih+ in po veri+ v Jezusa.«
13 Tedaj sem iz nebes zaslišal glas, ki je rekel: »Napiši: Srečni tisti, ki bodo odslej umrli+ zedinjeni z Gospodom.+ Da, govori duh, naj počivajo od svojih naporov, kajti njihova dela gredo z njimi.«
14 In sem videl, in glej: bel oblak, na njem pa je sedel nekdo, ki je bil podoben sinu človekovemu.+ Na glavi je imel zlato krono,+ v roki pa oster srp.
15 Iz tempeljskega svetišča je prišel drug angel in je temu, ki je sedel na oblaku, glasno zavpil: »Zamahni s srpom in požanji,+ ker je prišla ura za žetev, kajti žetev+ zemlje je dozorela!«+
16 In tisti, ki je sedel na oblaku, je zamahnil s srpom po zemlji, in zemlja je bila požeta.
17 Potem pa je iz tempeljskega svetišča v nebesih+ prišel še en angel, ki je ravno tako imel oster srp.
18 Tudi od oltarja je prišel en angel, in ta je imel oblast nad ognjem.+ Tistemu, ki je imel oster srp, je glasno zaklical: »Zamahni s svojim ostrim srpom in z zemeljske trte oberi grozde,+ saj so njene jagode že dozorele!«
19 In angel+ je zamahnil s srpom po zemlji, požel zemeljsko trto+ in jo vrgel v veliko stiskalnico Božje jeze.+
20 Grozdje so tlačili zunaj mesta,+ in iz stiskalnice je priteklo toliko krvi, da je prišla konjem+ do uzd in segala tisoč šeststo stadijev* daleč.+
Opombe
^ Približno 300 kilometrov. Stadium je bila stara grška dolžinska mera, ki je merila 185 metrov.
