Psalm 78:1–72
Maskil*. Asáfov psalm.+
78 O ljudstvo moje, poslušaj moj zakon,+prisluhni besedam mojih ust!+
2 Spregovoril bom v pregovorih,+iz mene bodo vrele uganke iz davnih dni,+
3 to, kar smo slišali in poznali,+kar so nam pripovedovali naši očetje,+
4 česar ne prikrivamo njihovim sinovom,+ampak o tem pripovedujemo rodu, ki prihaja,+o hvalevrednih Jehovovih delih in njegovi moči,+o čudovitih stvareh, ki jih je naredil.+
5 Dal je opomine v Jakobu,+postavo v Izraelu,+našim praočetom pa je zapovedal,+naj to razodenejo svojim sinovom,+
6 da bi to spoznal tudi prihodnji rod, sinovi, ki se bodo rodili,+da bi ti vstali in pripovedovali o tem svojim sinovom,+
7 da bi zaupali v Boga+in ne bi pozabili Božjih dejanj,+ temveč izpolnjevali njegove zapovedi,+
8 da ne bi postali kakor njihovi praočetje,+trdovraten in uporen rod,+rod, ki ni pripravil svojega srca+in katerega duh ni bil zvest Bogu.+
9 Éfraimovi sinovi, čeprav strelci, oboroženi z lokom,+so se umaknili na dan boja.+
10 Niso izpolnjevali Božje zaveze+in niso hoteli ravnati po Božji postavi.+
11 Tudi njegova dela so pozabili,+njegova čudovita dela, ki jim jih je dal videti.+
12 Pred njihovimi praočeti je naredil čudovite stvari+v egiptovski deželi,+ na zóanskem polju.+
13 Razdelil je morje, da bi jih prepeljal na drugo stran,+in naredil, da so vode stale kakor jez.+
14 Podnevi jih je vodil z oblakom+in vso noč s svetlobo ognja.+
15 Razklal je skale v pustinji,+da bi jim dal piti v obilju, kakor iz vodnih globin.+
16 Naredil je, da so iz skale privreli potoki,+da so vode tekle kakor reke.+
17 Toda oni so še bolj grešili proti njemu,+saj so se upirali Najvišjemu v sušni pokrajini.+
18 Preizkušali so Boga v svojem srcu,+saj so zahtevali hrano za svojo dušo.+
19 Začeli so govoriti proti Bogu.+Rekli so: »Ali nam Bog res lahko pogrne mizo v pustinji?«+
20 Glej, udaril je po skali,+da so pritekle vode in privreli potoki.+»Mar nam lahko da tudi kruha,+ali lahko pripravi hrano za svoje ljudstvo?«+
21 Jehova je to slišal in se silno razjezil.+Ogenj je vzplamtel zoper Jakoba+in jeza je vzkipela zoper Izraela.+
22 Niso namreč verovali v Boga,+niso zaupali, da jih bo rešil.+
23 On pa je zapovedal nebesnim oblakom zgoraj,odprl je vrata neba.+
24 Storil je, da je nanje deževala mana za hrano,+dal jim je žito neba.+
25 Ljudje so jedli kruh močnih,+hrane jim je poslal do sitega.+
26 Naredil je, da je potegnil vzhodni veter na nebu,+in s svojo močjo storil, da je zapihal južni veter.+
27 Dal je, da je deževala nanje hrana, in bilo je je kakor prahu,+krilatih ptic kakor morskega peska.+
28 Dal je, da so padale na sredo tabora,+vse okoli njegovih šotorov.+
29 Jedli so in se zelo nasitili,+poslal jim je, kar so si zaželeli.+
30 Oni pa so si želeli še več.Še je bila hrana v njihovih ustih,+
31 ko je Bog poslal nadnje svojo jezo.+Usmrtil je krepke med njimi,+na tla je pobil izraelske mladeniče.
32 Kljub vsemu temu so še bolj grešili+in niso verovali v njegova čudovita dela.+
33 Zato je končal njihove dni kakor sapo,+njihova leta z nenadno grozoto.
34 Ko jih je pobijal, so spraševali po njem,+vrnili so se in iskali Boga.+
35 Tedaj so se spomnili, da je Bog njihova skala,+da je Najvišji Bog njihov maščevalec.+
36 Hoteli so ga prevarati s svojimi usti,+s svojim jezikom so mu lagali.+
37 Njihovo srce ni bilo stanovitno do njega,+niso bili zvesti njegovi zavezi.+
38 Toda on je bil usmiljen,+ odpuščal jim je zablode+ in jih ni uničil.+Mnogokrat se je odvrnil od svoje jeze+in ni prebudil vsega svojega srda.
39 Spominjal se je, da so meso,+da duh* odhaja iz njih in se ne vrača.+
40 Kolikokrat so se mu uprli v pustinji,+ga prizadeli v puščavi!+
41 Vedno znova so preizkušali Boga+in zadajali bolečine Svetemu Izraelovemu.+
42 Niso se spominjali njegove roke,+dneva, ko jih je odkupil od nasprotnika,+
43 kako je naredil znamenja v Egiptu+in čudeže na zóanskem polju,+
44 kako je v kri spremenil nilske prekope,+da niso mogli piti iz svojih potokov.+
45 Nadnje je poslal obade, da bi jih mučili s svojim pikanjem,+in žabe, da bi jih pokončale.+
46 Njihov pridelek je dal ščurkom,sad njihovega truda kobilicam.+
47 Njihovo trto je stolkel s točo,+z zrni toče njihove sikomore.+
48 Toči je izročil njihovo živino,+njihove črede smrtonosni vročici.
49 Nadnje je poslal svojo plamtečo jezo,+srd, obsodbo in stisko,+čete angelov, ki so prinesle nesrečo.+
50 Pripravil je pot svoji jezi.+Njihove duše ni obvaroval pred smrtjo,njihovo življenje je izročil kugi.+
51 Nazadnje je pobil vse prvorojence v Egiptu,+začetek razmnoževalne moči v Hamovih šotorih.+
52 Zatem je odpeljal svoje ljudstvo kakor ovce.+Vodil jih je po pustinji kakor čredo.+
53 Varno jih je vodil in ni jih bilo strah,+morje je prekrilo njihove sovražnike.+
54 Pripeljal jih je na svoje sveto ozemlje,+v gorat kraj, ki ga je pridobila njegova desnica.+
55 Zaradi njih je izgnal narode,+z merilno vrvico jim je razdelil dediščino+in storil, da Izraelovi rodovi prebivajo v svojih domovih.+
56 Oni pa so preizkušali Najvišjega Boga in se mu upirali,+njegovih opominov niso ubogali.+
57 Odvračali so se in bili nezvesti kakor njihovi praočetje.+Kakor nenapet lok so se obrnili na drugo stran.+
58 Žalili so ga s svojimi višavami+in mu z izrezljanimi podobami vzbujali ljubosumnost.+
59 Bog je to slišal+ in se silno razjezil.+Z velikim zaničevanjem je gledal na Izraela.+
60 Nazadnje je zavrgel sveti šotor v Šílu,+šotor, v katerem je prebival med ljudmi.+
61 Svojo moč je dal v ujetništvo,+svojo lepoto v roke nasprotniku.+
62 Svoje ljudstvo je izročal meču,+silno se je razjezil na svojo dediščino.+
63 Njegove mladeniče je pogoltnil ogenjin njegovim mladenkam niso peli svatovskih pesmi.+
64 Njegovi duhovniki so padli pod mečem+in njihove vdove jih niso mogle objokovati.+
65 Tedaj se je Jehova prebudil kakor tisti, ki spi,+kakor junak, ki se strezni od vina.+
66 Svoje nasprotnike je udaril od zadaj,+večno sramoto jim je nakopal.+
67 Zavrgel je Jožefov šotor,+Éfraimovega rodu ni izbral.+
68 Izbral pa je Judov rod,+goro Síon, ki jo je ljubil.+
69 Sezidal je svoje svetišče, da stoji kakor gorski vrhovi,+kakor zemlja, ki jo je utrdil za večne čase.+
70 In izbral je svojega služabnika Davida,+vzel ga je iz ovčjih ograd.+
71 Ko je hodil za doječimi ovcami,+ga je od tam pripeljal za pastirja Jakobu, svojemu ljudstvu,+in Izraelu, svoji dediščini.+
72 In pasel jih je z značajnim srcem+ter vodil z modrostjo.+
