Psalm 57:1–11

Dirigentu. »Ne uničuj!« Davidov psalm, miktam*, ko je zaradi Savla zbežal v votlino.+ 57  Usmili se me, o Bog, usmili se me,+kajti k tebi se je zatekla duša moja.+V senci tvojih peruti je moje zatočišče, dokler ne minejo nadloge.+   Najvišjega Boga kličem, pravega Boga, ki nadloge zaradi mene odpravlja.+   Iz nebes bo poslal pomoč in me rešil.+Zmedel bo tistega, ki hlasta po meni.+ (Sélah)Bog bo poslal svojo srčno dobrotljivost* in resnicoljubnost.+   Moja duša je sredi levov.+Ležati moram med zvermi, ki požirajo ljudi, med človeškimi sinovi,katerih zobje so sulice in puščice+in katerih jezik je oster meč.+   Bodi poveličan nad nebo, o Bog,+tvoja slava naj bo nad vso zemljo!+   Mrežo so nastavili mojim nogam,+moja duša je potrta.+ Pred menoj so izkopali jamoin sami padli vanjo.+ (Sélah)   Moje srce je stanovitno, o Bog,+moje srce je stanovitno.Pel bom in s pesmijo te hvalil.+   Zbudi se, o moje srce,+zbudi se, o psalterij, in tudi ti, o harfa!+ Prebudil bom zoro.   Slavil te bom med ljudstvi, o Jehova,+s pesmijo te hvalil med narodi.+ 10  Kajti do neba je velika tvoja srčna dobrotljivost+in do oblakov tvoja resnicoljubnost.+ 11  Bodi poveličan nad nebo, o Bog,+tvoja slava naj bo nad vso zemljo!

Opombe

Glej opombo k nadpisu pri 16. psalmu.
Glej opombo k 1Mz 19:19.