Pridigar 1:1–18
1 Besede pridigarja*,+ Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.+
2 »Ničevost vseh ničevosti!«+ govori pridigar. »Ničevost vseh ničevosti! Vse je ničevost!«+
3 Kakšen dobiček ima človek od vsega svojega truda, s katerim se toliko trudi+ pod soncem?+
4 Rod odhaja+ in rod prihaja,+ zemlja pa ostaja na veke.+
5 Sonce vzhaja in sonce zahaja,+ hiti proti svojemu kraju, od koder vzhaja.+
6 Veter piha proti jugu in se obrača na sever.+ Ves čas kroži in kroži,+ vedno se vrača k svojemu kroženju.+
7 Vse reke*+ tečejo v morje,+ pa se morje vseeno ne prenapolni.+ Vračajo se tja, od koder pritekajo, da bi lahko znova tekle.+
8 Vse je utrudljivo,+ nihče ne more tega opisati. Oko se ne nasiti z gledanjem+ in uho se ne napolni s poslušanjem.+
9 Kar je bilo, bo spet,+ in kar se je zgodilo, se bo znova zgodilo; nič ni novega pod soncem.+
10 Ali je kaj, o čemer bi se lahko reklo »Glej, to je novo«? Obstaja že od nekdaj,+ nastalo je, še preden smo bili mi.+
11 Nihče se ne spominja ljudi, ki so živeli nekdaj, niti se ne bo nihče spominjal tistih, ki bodo prišli kasneje.+ Spominjal pa se jih ne bo tudi nihče od tistih, ki bodo prišli še kasneje.+
12 Jaz, pridigar, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu.+
13 V srcu sem se namenil poiskati in preiskati modrost+ glede vsega, kar se godi pod nebom – to mučno opravilo, ki ga je Bog dal človeškim sinovom, da se z njim ukvarjajo.+
14 Videl sem vse, kar se počne pod soncem,+ in glej, vse je ničevost in lovljenje vetra.+
15 Tega, kar je krivo, ni mogoče zravnati+ in tega, česar ni, ni mogoče prešteti.
16 V svojem srcu sem si rekel:+ »Glej, pridobil sem si večjo modrost od vseh, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu,+ in moje srce je prejelo veliko modrosti in znanja.«+
17 Nato sem obrnil svoje srce, da bi spoznal modrost, prav tako pa tudi neumnost+ in norost,+ vendar sem videl, da je tudi to lovljenje vetra.+
18 Kajti kjer je veliko modrosti, je tudi veliko žalosti,+ in kdor si veča znanje, si veča bolečino.+
Opombe
^ Hebrejsko kohélet, kar pomeni »sklicevalec [občine, ljudstva]; tisti, ki zbira [občino, ljudstvo]«.
^ Dobesedno »zimski hudourniki«. Glej Dodatek 15.
