Pregovori 17:1–28
17 Boljši je kos suhega kruha z mirom+ kakor hiša, polna žrtvenega mesa, s prepirom.+
2 Služabnik, ki ravna preudarno, bo vladal nad sinom, ki ravna sramotno,+ in bo imel skupaj z brati delež pri dediščini.+
3 V talilnem loncu se čisti srebro in v peči zlato,+ Jehova pa je tisti, ki preiskuje srca.+
4 Hudodelec posluša hudobne ustnice+ in lažnivec posluša jezik, ki povzroča nadloge.+
5 Kdor zasmehuje siromaka, sramoti njegovega Stvarnika.+ Kdor se veseli tuje nesreče, ne bo ostal brez kazni.+
6 Krona starcev so vnuki+ in lepota sinov so njihovi očetje.+
7 Nespametnežu ne pristojijo poštene ustnice,+ še manj pa dostojanstveniku lažnive ustnice.+
8 Darilo je kakor drag kamen, ki ima v očeh njegovega lastnika veliko vrednost.+ Kamor koli se ta obrne, ima uspeh.+
9 Kdor zakriva prestopek, išče ljubezni,+ kdor pa o tem nenehno govori, ločuje tiste, ki so si blizu.+
10 Razumnega*+ se graja prime bolj kakor neumnega sto udarcev.+
11 Hudoben človek išče samo upor+ in sel, ki je poslan proti njemu, je krut.+
12 Bolje je, da človek sreča medvedko, ki so ji vzeli mladiče,+ kakor neumneža v njegovi neumnosti.+
13 Če kdo vrača hudo za dobro,+ se hudo ne bo odvrnilo od njegove hiše.+
14 Ko se začne prepir, je tako, kakor bi kdo izpuščal zajezeno vodo;+ zato se umakni, še preden prepir izbruhne.+
15 Jehovu se gnusi tako tisti, ki razglaša hudobnega za pravičnega,+ kot tudi tisti, ki razglaša pravičnega za hudobnega.+
16 Čemú so v roki neumneža sredstva, da si pridobi modrost,+ ko pa nima razsodnega srca?+
17 Pravi prijatelj ljubi ves čas+ in brat se izkaže v stiski.+
18 Človek nerazsodnega srca potrjuje dogovor s stiskom roke+ in postane porok pred očmi svojega bližnjega.+
19 Kdor ljubi prestopek, ljubi prepir.+ Kdor si naredi visoka vhodna vrata, išče propad.+
20 Kdor je popačenega srca, ne bo našel dobrega+ in tistega, ki ima zvit jezik, bo doletela nesreča.+
21 Neumen otrok žalosti svojega očeta;+ oče nespametnega otroka se ne veseli.+
22 Veselo srce učinkuje dobro kakor zdravilo,+ zlomljen duh pa suši kosti.+
23 Hudoben človek sprejme podkupnino na skrivaj*,+ da bi izkrivljal poti pravice.+
24 Pred obrazom razumnega je modrost,+ oči neumnega pa so na skrajnem koncu sveta.+
25 Neumen sin je v žalost svojemu očetu+ in v bridkost njej, ki ga je rodila.+
26 Ni dobro nalagati globe pravičnemu.+ Udariti dostojanstvenika je v nasprotju s tem, kar je prav.+
27 Kdor brzda svoje besede, je poln spoznanja+ in sprevideven človek je mirnega duha.+
28 Tudi neumnega imajo za modrega, kadar molči,+ in kdor stiska svoje ustnice, velja za razumnega.
