Pregovori 17:1–28

17  Boljši je kos suhega kruha z mirom+ kakor hiša, polna žrtvenega mesa, s prepirom.+  Služabnik, ki ravna preudarno, bo vladal nad sinom, ki ravna sramotno,+ in bo imel skupaj z brati delež pri dediščini.+  V talilnem loncu se čisti srebro in v peči zlato,+ Jehova pa je tisti, ki preiskuje srca.+  Hudodelec posluša hudobne ustnice+ in lažnivec posluša jezik, ki povzroča nadloge.+  Kdor zasmehuje siromaka, sramoti njegovega Stvarnika.+ Kdor se veseli tuje nesreče, ne bo ostal brez kazni.+  Krona starcev so vnuki+ in lepota sinov so njihovi očetje.+  Nespametnežu ne pristojijo poštene ustnice,+ še manj pa dostojanstveniku lažnive ustnice.+  Darilo je kakor drag kamen, ki ima v očeh njegovega lastnika veliko vrednost.+ Kamor koli se ta obrne, ima uspeh.+  Kdor zakriva prestopek, išče ljubezni,+ kdor pa o tem nenehno govori, ločuje tiste, ki so si blizu.+ 10  Razumnega*+ se graja prime bolj kakor neumnega sto udarcev.+ 11  Hudoben človek išče samo upor+ in sel, ki je poslan proti njemu, je krut.+ 12  Bolje je, da človek sreča medvedko, ki so ji vzeli mladiče,+ kakor neumneža v njegovi neumnosti.+ 13  Če kdo vrača hudo za dobro,+ se hudo ne bo odvrnilo od njegove hiše.+ 14  Ko se začne prepir, je tako, kakor bi kdo izpuščal zajezeno vodo;+ zato se umakni, še preden prepir izbruhne.+ 15  Jehovu se gnusi tako tisti, ki razglaša hudobnega za pravičnega,+ kot tudi tisti, ki razglaša pravičnega za hudobnega.+ 16  Čemú so v roki neumneža sredstva, da si pridobi modrost,+ ko pa nima razsodnega srca?+ 17  Pravi prijatelj ljubi ves čas+ in brat se izkaže v stiski.+ 18  Človek nerazsodnega srca potrjuje dogovor s stiskom roke+ in postane porok pred očmi svojega bližnjega.+ 19  Kdor ljubi prestopek, ljubi prepir.+ Kdor si naredi visoka vhodna vrata, išče propad.+ 20  Kdor je popačenega srca, ne bo našel dobrega+ in tistega, ki ima zvit jezik, bo doletela nesreča.+ 21  Neumen otrok žalosti svojega očeta;+ oče nespametnega otroka se ne veseli.+ 22  Veselo srce učinkuje dobro kakor zdravilo,+ zlomljen duh pa suši kosti.+ 23  Hudoben človek sprejme podkupnino na skrivaj*,+ da bi izkrivljal poti pravice.+ 24  Pred obrazom razumnega je modrost,+ oči neumnega pa so na skrajnem koncu sveta.+ 25  Neumen sin je v žalost svojemu očetu+ in v bridkost njej, ki ga je rodila.+ 26  Ni dobro nalagati globe pravičnemu.+ Udariti dostojanstvenika je v nasprotju s tem, kar je prav.+ 27  Kdor brzda svoje besede, je poln spoznanja+ in sprevideven človek je mirnega duha.+ 28  Tudi neumnega imajo za modrega, kadar molči,+ in kdor stiska svoje ustnice, velja za razumnega.

Opombe

Glej opombo k Prg 2:3.
Dobesedno »iz naročja«.