Nehemija 1:1–11
1 To so besede Hahaljájevega sina Nehemíja.+ V mesecu kislevu,+ v dvajsetem+ letu, sem bil na šušánskem+ gradu.
2 Tedaj je prišel Hananí,+ eden od mojih bratov, in z njim še nekaj mož iz Juda. Vprašal+ sem jih o preživelih Judih,+ o preostanku, ki se je vrnil iz ujetništva,+ in o Jeruzalemu.
3 Takole so mi odgovorili: »Preostanek, ki se je vrnil iz ujetništva in je tam v Judovi pokrajini,+ je v hudi stiski+ in v zasramovanju.+ Jeruzalemsko obzidje+ je podrto in vrata+ so požgana.«
4 Ko sem slišal te besede, sem se usedel in začel jokati. Dneve in dneve sem žaloval, se postil+ in molil k Bogu nebes.+
5 Govoril sem: »O Jehova, Bog nebes, veliki Bog, ki vzbujaš strah,+ ki ravnaš skladno z zavezo+ in si iz srca dobrotljiv* s tistimi, ki te ljubijo+ in izpolnjujejo tvoje zapovedi.+
6 Prosim te, naj bodo tvoja ušesa pozorna+ in naj bodo tvoje oči odprte, da bi slišal molitev svojega služabnika,+ ki ti jo danes izrekam. Dan in noč+ molim k tebi glede Izraelovih sinov, tvojih služabnikov, in priznavam+ grehe+ Izraelovih sinov, s katerimi smo se pregrešili proti tebi. Tudi jaz in hiša mojega očeta smo grešili.+
7 Pokvarjeno smo ravnali pred teboj+ in nismo izpolnjevali zapovedi,+ uredb+ in sodnih odločb,+ ki si jih zapovedal svojemu služabniku Mojzesu.+
8 Spomni se,+ prosim, besede, ki si jo zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, ko si mu rekel: ‚Če boste ravnali nezvesto, vas bom razkropil med ljudstva.+
9 In ko se boste potem vrnili k meni+ ter izpolnjevali moje zapovedi+ in po njih živeli,+ vas bom, tudi če boste razkropljeni do konca neba, zopet zbral+ in pripeljal+ na kraj, ki sem ga izbral, da bi tam prebivalo moje ime.‘+
10 Oni so tvoji služabniki+ in tvoje ljudstvo,+ ki si ga odkupil z veliko močjo+ in močno roko.+
11 O Jehova, naj bodo, prosim, tvoja ušesa pozorna na molitev tvojega služabnika in na molitev tvojih služabnikov,+ ki se želijo bati tvojega imena.+ Nakloni, prosim, danes uspeh svojemu služabniku+ in daj, da bi se me ta človek usmilil.«+
Jaz pa sem bil kraljev točaj.+
