Matej 11:1–30
11 Ko je Jezus nehal dajati navodila svojim dvanajsterim učencem, je od tam odšel poučevat in oznanjevat v okoliška mesta.+
2 Janez pa je v ječi+ slišal o Kristusovih delih, zato je k njemu poslal svoja učenca,
3 da ga vprašata: »Ali si ti Tisti, ki prihaja, ali naj čakamo drugega?«+
4 Jezus jima je odvrnil: »Pojdita in sporočita Janezu to, kar slišita in vidita:
5 slepi vidijo,+ hromi+ hodijo, gobavci+ se očiščujejo, gluhi+ slišijo, mrtvi+ vstajajo in revnim se oznanja dobra novica;+
6 in srečen tisti, ki mu jaz nisem razlog za spotiko.«+
7 Ko sta ta dva odšla, je Jezus množicam začel govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v pustinjo?+ Trst, ki ga veter maje?+
8 Kaj ste torej šli gledat? Moža, oblečenega v mehka oblačila? No, tisti, ki nosijo mehka oblačila, živijo v kraljevskih hišah.+
9 Zakaj ste torej šli? Da bi videli preroka? Res, povem vam, veliko več kot preroka.+
10 On je ta, o katerem piše: ‚Glej! Pred tvojim obličjem pošiljam svojega sla, ki ti bo vnaprej pripravil pot!‘+
11 Resnično vam povem: med temi, ki so se rodili ženam,+ ni bilo večjega od Janeza Krstnika. Vendar, kdor je najmanjši v nebeškem kraljestvu,+ je večji od njega.
12 Toda od dni Janeza Krstnika doslej je nebeško kraljestvo cilj, za katerim se ljudje ženejo, in dosežejo ga tisti, ki se ženejo naprej.+
13 Vsi, Preroki in Postava, so namreč prerokovali do Janeza.+
14 In on je, če hočete to sprejeti, ‚Elija, ki naj bi prišel‘.+
15 Kdor ima ušesa, naj posluša.+
16 S kom naj primerjam ta rod?+ Podoben je otrokom, ki sedijo na trgih in svojim prijateljem kličejo:+
17 ‚Igrali smo vam na piščal, pa niste plesali; peli smo vam žalostinke, pa se niste tolkli po prsih od žalosti.‘+
18 Tako je prišel Janez, ki ni ne jedel ne pil,+ pa ljudje govorijo: ‚Demona ima.‘
19 In je prišel Sin človekov, ki je jedel in pil,+ pa ljudje govorijo: ‚Glejte! Požrešnež je in vdan pijači, prijatelj davkarjev in grešnikov.‘+ Vseeno pa se modrost izkazuje pravična po svojih delih.«+
20 Nato je začel ostro grajati mesta, v katerih se je zgodilo največ njegovih mogočnih del, pa se niso pokesala:+
21 »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsájda!+ Če bi se namreč mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, zgodila v Tiru in Sidónu, bi se ta že zdavnaj pokesala v raševini in pepelu.+
22 Zato vama povem, da bo na sodni dan+ lažje Tiru in Sidónu kakor vama.+
23 In ti, Kafarnáum,+ ali boš morda povišan do neba? Tja dol v had*+ boš šel!+ Če bi se namreč mogočna dela, ki so se zgodila v tebi, zgodila v Sódomi, bi ta še danes stala.
24 Zato vam povem: na sodni dan bo lažje sódomski deželi kakor tebi*.«+
25 Jezus je tedaj še rekel: »Javno te hvalim, Oče, Gospodar neba in zemlje, ker si te reči prikril modrim in razumnim in si jih razodel otročičem.+
26 Da, Oče, ker to je bilo po tvoji volji.
27 Oče mi je izročil vse,+ in nihče povsem ne pozna Sina, samo Oče,+ prav tako nihče povsem ne pozna Očeta, samo Sin in vsak, komur ga je Sin pripravljen razodeti.+
28 Pridite k meni vsi, ki trdo delate in ste obremenjeni,+ in jaz vas bom poživil.
29 Nadenite si moj jarem*+ ter se učite od mene,+ ker sem blage narave+ in ponižnega srca, in našli boste poživitev+ svojim dušam.
30 Kajti moj jarem je prijeten in moje breme lahko.«+
Opombe
^ Glej Dodatek 6.
^ Ta zaimek se nanaša na mesto Kafarnáum.
^ Ali »Vprezite se v moj jarem skupaj z menoj«.
