Marko 9:1–50
9 Rekel jim je še: »Resnično vam povem: nekateri od teh, ki stojijo tu, ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli, da je Božje kraljestvo že prišlo z močjo.«+
2 Tako je Jezus šest dni kasneje vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza, jih same peljal na visoko goro in se pred njimi spremenil.+
3 Njegova vrhnja oblačila so se začela lesketati in postala bolj bela, kot bi jih lahko pobelil kateri koli čistilec oblačil na zemlji.+
4 Prikazala sta se jim tudi Elija in Mojzes in se pogovarjala z Jezusom.+
5 Zato je Peter Jezusu dejal: »Rabi*, dobro je, da smo tukaj. Naj postavimo tri šotore: enega zate, enega za Mojzesa in enega za Elija.«+
6 Pravzaprav ni vedel, kaj bi rekel na to, saj so se precej prestrašili.
7 Tedaj je nastal oblak in jih zasenčil, iz njega pa se je zaslišal glas:+ »To je moj Sin,+ moj ljubljeni, poslušajte ga.«+
8 Potem pa so nenadoma pogledali naokoli in videli, da z njimi ni nikogar drugega razen Jezusa samega.+
9 Ko so se spuščali z gore, jim je izrecno naročil, naj nikomur ne pripovedujejo+ o tem, kar so videli, dokler Sin človekov ne bo vstal od mrtvih.+
10 Besedo so si vzeli k srcu, toda med seboj so se pogovarjali, kaj to vstajenje od mrtvih pomeni.
11 In začeli so ga spraševati: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?«+
12 Rekel jim je: »Elija res pride najprej in vse obnovi.+ Toda kako to, da je za Sina človekovega napisano, da mora mnogo pretrpeti+ in da ga bodo šteli za nepomembnega?+
13 Toda povem vam, da je Elija+ že prišel in da so mu storili vse, kar koli so hoteli, tako kakor je bilo zanj napisano.«+
14 Ko pa so prišli k ostalim učencem, so okoli njih videli veliko množico ljudi in pismouke, ki so se z njimi prerekali.+
15 Toda takoj ko so ljudje zagledali Jezusa, so ostrmeli, nato pa stekli k njemu in ga začeli pozdravljati.
16 In on jih je vprašal: »O čem se prerekate z njimi?«
17 Eden iz množice pa mu je odgovoril: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina, ker ima duha, ki mu ne da govoriti.+
18 Kjer koli ga ta duh zgrabi, ga vrže na tla, in on se peni, škrta z zobmi ter izgublja moč. Tvojim učencem sem rekel, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.«+
19 In Jezus jim je odgovoril: »O neverni rod!+ Kako dolgo bom še moral biti z vami? Kako dolgo vas bom še moral prenašati? Privedite ga k meni.«+
20 In so mu ga privedli. Toda takoj ko ga je duh zagledal, je povzročil, da je dečka zvilo od krčev. Padel je na tla in se začel valjati in peniti.+
21 Jezus je njegovega očeta vprašal: »Kako dolgo se mu že to dogaja?« In ta je rekel: »Že od otroštva.
22 Vedno znova ga meče v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal.+ Toda če moreš kaj storiti, se nas usmili in nam pomagaj.«
23 Jezus mu je rekel: »Rekel si ‚Če moreš‘! Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«+
24 Dečkov oče je takoj vzkliknil: »Verujem! Pomagaj mi, da bom imel več vere!«+
25 Ko je Jezus videl, da množica hiti k njim, je nečistemu duhu zapretil+ z besedami: »Ti duh, ki dečku ne daš govoriti in slišati, ukazujem ti: Pojdi iz njega in nikoli več ne vstopi vanj!«
26 Zavpil je in po mnogih napadih krčev šel iz njega.+ Deček pa je bil kakor mrtev, tako da jih je večina govorila: »Mrtev je!«
27 Toda Jezus ga je prijel za roko in ga dvignil, in deček je vstal.+
28 Ko je torej Jezus vstopil v hišo, so ga učenci na samem vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«+
29 On pa jim je odvrnil: »Te vrste ni mogoče izgnati drugače kakor z molitvijo.«+
30 Od tam so odpotovali in šli skozi Galilejo, toda on ni hotel, da bi kdo izvedel za to.
31 Svoje učence je namreč učil in jim govoril: »Sina človekovega bodo izročili ljudem v roke, in ti ga bodo ubili,+ toda čeprav ga bodo ubili, bo tri dni kasneje vstal.«+
32 Vendar teh besed niso razumeli, bali pa so se ga vprašati.+
33 In prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste razpravljali med potjo?«+
34 Oni pa so molčali, ker so med seboj razpravljali o tem, kdo je večji.+
35 Usedel se je torej, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če hoče kdo biti prvi, mora biti med vsemi zadnji in vsem strežnik.«+
36 Tedaj je vzel majhnega otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel:+
37 »Kdor enega od takšnih otrok sprejme v mojem imenu, sprejme tudi mene, kdor pa sprejme mene, ne sprejme samo mene, temveč tudi njega, ki me je poslal.«+
38 Janez mu je rekel: »Učitelj, videli smo nekega človeka, ki je v tvojem imenu izganjal demone, pa smo mu hoteli to preprečiti,+ ker ne hodi z nami.«+
39 Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more v mojem imenu storiti mogočnega dela in me takoj zatem ozmerjati.+
40 Kdor ni proti nam, je z nami.+
41 Resnično vam povem: kdor vam da piti kozarec+ vode zato, ker ste Kristusovi,+ ta zagotovo ne bo ob svoje plačilo.
42 Kdor pa enega od teh malih, ki verujejo, navede na greh*, bi bilo zanj bolje, da bi mu okoli vratu dali mlinski kamen* in ga vrgli v morje.+
43 In če te kdaj navaja na greh tvoja roka, jo odsekaj. Bolje je namreč, da prideš v življenje pohabljen, kakor pa da bi imel obe roki in bi prišel v geheno*, v neugasljivi ogenj.+
44 * ——
45 In če te na greh navaja tvoja noga, jo odsekaj. Bolje je namreč, da prideš v življenje hrom,+ kakor pa da bi imel obe nogi in bi te vrgli v geheno.+
46 * ——
47 In če te na greh navaja tvoje oko, ga vrzi stran.+ Bolje je namreč, da prideš v Božje kraljestvo z enim očesom, kakor pa da bi imel obe očesi in bi te vrgli v geheno,+
48 kjer črvi ne umrejo in ogenj ne ugasne.+
49 Vsak mora namreč biti posoljen+ z ognjem.
50 Sol je dobra. Toda če sol postane neslana, kako ji boste slanost povrnili?+ Imejte sol+ v sebi in živite v miru+ med seboj.«
Opombe
^ Ali »navede, da odpade od vere«. Dobesedno »spotakne«.
^ Tu je mišljen mlinski kamen, kakršnega je vrtel osel.
^ Glej Dodatek 4.
