Marko 2:1–28
2 Čez nekaj dni pa je spet prišel v Kafarnáum in razvedelo se je, da je doma.+
2 Tako se je zbralo mnogo ljudi, toliko, da tudi pri vratih ni bilo več prostora, in začel jim je govoriti besedo.+
3 Tedaj so prišli neki ljudje s paraliziranim človekom, ki so ga nosili štirje.+
4 Toda zaradi množice ga niso mogli prinesti prav k Jezusu, zato so nad prostorom, kjer je bil, odkrili streho, naredili odprtino in skoznjo spustili nosila s paraliziranim vred.+
5 Ko je Jezus videl njihovo vero,+ je paraliziranemu rekel: »Otrok, grehi so ti odpuščeni.«+
6 Bilo pa je tam tudi nekaj pismoukov in ti so sedeli ter v svojih srcih razmišljali:+
7 »Zakaj ta tako govori? To je bogokletje. Le kdo razen Boga lahko odpušča grehe?«+
8 Jezus pa je sam pri sebi takoj sprevidel, da tako razmišljajo, zato jim je rekel: »Zakaj v svojem srcu razmišljate tako?+
9 Kaj je lažje: paraliziranemu reči ‚Grehi so ti odpuščeni‘ ali reči ‚Vstani, poberi svoja nosila in hodi‘?+
10 Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov+ oblast na zemlji odpuščati grehe+ . . .« Tedaj je paraliziranemu rekel:
11 »Pravim ti: Vstani, poberi svoja nosila in pojdi domov.«+
12 Tedaj je vstal, nemudoma pobral svoja nosila in vpričo vseh odšel,+ tako da so vsi bili čisto iz sebe. In slavili so Boga z besedami: »Česa takega nismo še nikoli videli.«+
13 Nato je spet šel ven k jezeru. K njemu je prihajala vsa množica in začel jih je učiti.
14 Ko pa je odhajal, je pri mitnici* videl sedeti Lévija,+ Alféjevega sina, in mu rekel: »Hodi za menoj.« Ta je vstal in šel za njim.+
15 Kasneje, ko je bil Jezus v njegovi hiši za mizo, je bilo z njim in njegovimi učenci tudi veliko davkarjev+ in grešnikov. Mnogi od njih so namreč začeli hoditi za njim.+
16 Ko pa so pismouki izmed farizejev* videli, da jé z grešniki in davkarji, so njegove učence začeli spraševati: »Mar jé z davkarji in grešniki?«+
17 Ko je Jezus to slišal, jim je rekel: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. In jaz nisem prišel klicat pravičnih, temveč grešnike.«+
18 Ko pa so se Janezovi učenci in farizeji postili, so k Jezusu prišli nekateri in ga vprašali: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa ne?«+
19 Jezus jim je rekel: »Mar se morejo ženinovi prijatelji postiti, dokler je ženin z njimi?+ Dokler je ženin z njimi, se ne morejo postiti.+
20 Toda prišli bodo dnevi, ko jim bo ženin odvzet, in tisti dan se bodo postili.+
21 Nihče starega oblačila ne zakrpa z novim blagom. Če bi namreč to storil, bi se novo blago skrčilo, staro oblačilo pa bi se še bolj raztrgalo.+
22 Prav tako nihče novega vina ne vliva v stare mehove. Če bi namreč to storil, bi vino mehove razgnalo in bi bili uničeni tako vino kot mehovi.+ Zato novo vino vlivajo v nove mehove.«+
23 Zgodilo pa se je, da je šel na šabatni dan* skozi žitna polja in so njegovi učenci začeli spotoma trgati+ klasje.+
24 Zato so mu farizeji začeli govoriti: »Poglej! Zakaj delajo na šabat to, kar ni dovoljeno?«+
25 On pa jim je rekel: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David,+ ko se je znašel v potrebi in je postal lačen, on in možje, ki so bili z njim?+
26 Kako je po pripovedi o višjem duhovniku Abjatárju+ vstopil v Božjo hišo in jedel daritvene hlebce,+ kar ni dovoljeno+ jesti nikomur, razen duhovnikom, ter jih dal nekaj še možem, ki so bili z njim?«+
27 Rekel jim je še: »Šabat je nastal zaradi človeka,+ ne pa človek zaradi šabata,+
28 zato je Sin človekov tudi Gospodar šabata.«+
