Marko 10:1–52
10 Potem je vstal in od tam prišel na mejna področja Judeje in na drugo stran Jordana. Množice pa so se znova zbrale pri njem in on jih je kot ponavadi spet učil.+
2 Tedaj so k njemu pristopili farizeji in ga začeli preizkušati z vprašanjem, ali je možu dovoljeno razvezati se od žene.+
3 On pa jih je nazaj vprašal: »Kaj vam je zapovedal Mojzes?«
4 Rekli so: »Mojzes je dovolil napisati odslovilno pismo in se od nje razvezati.«+
5 Jezus pa jim je rekel: »To zapoved vam je napisal zaradi zakrknjenosti vašega srca.+
6 Vendar na začetku, ob ustvaritvi, ‚ju je On ustvaril kot moškega in žensko.+
7 Zato bo moški zapustil očeta in mater,
8 in bosta eno telo‘.+ Tako nista več dva, temveč eno telo.
9 Kar je torej Bog združil*, naj noben človek ne ločuje.«+
10 Ko je bil spet v hiši,+ so ga glede tega začeli spraševati učenci.
11 On pa jim je rekel: »Vsak, ki se od svoje žene razveže in se poroči z drugo, prešuštvuje+ proti njej,
12 in če se ženska, potem ko se razveže od moža, poroči z drugim, prešuštvuje.«+
13 Tedaj so mu ljudje začeli prinašati otročiče, da bi se jih dotaknil, toda učenci so jih oštevali.+
14 Ko je Jezus to videl, se je razjezil in jim rekel: »Pustite otročičem, naj pridejo k meni. Ne branite jim, kajti takšnim pripada Božje kraljestvo.+
15 Resnično vam povem: kdor Božjega kraljestva ne sprejme kakor majhen otrok, nikakor ne bo prišel vanj.«+
16 In je jemal otroke v naročje ter jih začel blagoslavljati, tako da je nanje polagal roke.+
17 Ko pa se je odpravljal na pot, je pritekel neki moški, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj moram storiti, da bi podedoval večno življenje?«+
18 Jezus mu je rekel: »Zakaj me imenuješ dobri?+ Nihče ni dober razen enega, Boga.+
19 Zapovedi poznaš: ‚Ne ubijaj,*+ ne prešuštvuj,+ ne kradi,+ ne pričaj po krivem,+ ne goljufaj,+ spoštuj svojega očeta in svojo mater.‘«+
20 Moški mu je rekel: »Učitelj, vse to izpolnjujem že od mladosti.«
21 Jezus je moškega pogledal, in ta se mu je priljubil. Rekel mu je: »Eno ti še manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revnim, pa boš imel zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj.«+
22 Toda moškega so te besede potrle, in je žalosten odšel, ker je imel veliko premoženje.+
23 Jezus je pogledal naokoli in svojim učencem rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo denar,+ prišli v Božje kraljestvo!«+
24 Toda učenci so se ob njegovih besedah začudili.+ Zato jim je Jezus spet rekel: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo!
25 Lažje gre kamela skozi šivankino uho, kakor pa bogataš vstopi v Božje kraljestvo.«+
26 Oni pa so še bolj osupnili in ga vprašali: »Kdo pa sploh more biti rešen?«+
27 Jezus je pogledal naravnost vanje in jim rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je mogoče vse.«+
28 Peter mu je začel govoriti: »Glej! Mi smo zapustili vse in šli za teboj.«+
29 Jezus je rekel: »Resnično vam povem: nikogar ni, ki bi zaradi mene in dobre novice zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali mater, ali očeta, ali otroke, ali polja,+
30 pa ne bi zdaj, v tem času, dobil stokrat toliko+ – hiše, brate, sestre, matere, otroke in polja – skupaj s preganjanji,+ v prihodnji stvarnosti* pa večno življenje.
31 Mnogi pa, ki so prvi, bodo zadnji, in zadnji bodo prvi.«+
32 Šli so pa po poti v Jeruzalem in Jezus je šel pred njimi, in bili so začudeni. Toda druge, ki so šli za njimi, je postajalo strah. Še enkrat je odvedel dvanajstere na stran in jim začel govoriti o tem, kar ga bo doletelo:+
33 »Zdaj gremo v Jeruzalem in Sin človekov bo izročen višjim duhovnikom in pismoukom. Ti ga bodo obsodili na smrt in izročili pripadnikom drugih narodov.+
34 In ti se bodo iz njega norčevali, pljuvali vanj, ga bičali in ubili. Toda tri dni kasneje bo vstal.«+
35 Zebedéjeva sinova, Jakob in Janez,+ pa sta stopila k njemu in mu rekla: »Učitelj, rada bi, da nama storiš vse, kar te bova prosila.«+
36 Vprašal ju je: »Kaj hočeta, da vama storim?«
37 Odvrnila sta: »Daj, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desni in drugi na tvoji levi.«+
38 Jezus pa jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti iz keliha, iz katerega jaz pijem, ali se krstiti s krstom, s katerim se krščujem jaz?«+
39 Rekla sta mu: »Moreva.« Tedaj jima je Jezus rekel: »Kelih, iz katerega jaz pijem, bosta res pila, in s krstom, s katerim se jaz krščujem, bosta res krščena.+
40 Vendar tega, da bi sedela na moji desni oziroma na moji levi, ne morem dati jaz.+ Ta mesta so že pripravljena za tiste, ki bodo tam sedeli.«
41 Ko pa je to slišalo ostalih deset, so se na Jakoba in Janeza razjezili.+
42 Toda Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Vi veste, da narodom tisti, ki veljajo za njihove vladarje, gospodujejo in da jih imajo njihovi velikaši pod oblastjo.+
43 Med vami pa ni tako, ampak kdor koli hoče postati med vami velik, mora biti vaš strežnik,+
44 in kdor koli hoče biti med vami prvi, mora biti vsem suženj.+
45 Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli,+ temveč da streže in dá svojo dušo kot odkupnino+ za mnoge.«+
46 In prišli so v Jêriho. Ko pa so on, njegovi učenci in precejšnja množica drugih odhajali iz Jêrihe, je ob cesti sedel slepi berač Bartimáj (Timájev sin).+
47 Ko je slišal, da je to Jezus Nazaréčan, je začel vpiti: »Davidov sin,+ Jezus, usmili se me!«+
48 Ob tem so mu začeli mnogi zabičevati, naj utihne, on pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!«+
49 Zato se je Jezus ustavil in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so torej slepega in mu rekli: »Bodi pogumen, vstani, kliče te!«+
50 Slepi je vrgel s sebe vrhnje oblačilo, skočil pokonci in pohitel k Jezusu.
51 Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?«+ Odgovoril mu je: »Rabuní*, povrni mi vid.«+
52 In Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je ozdravila.«+ Vid se mu je pri priči povrnil,+ in šel je za njim po poti.+
Opombe
^ Dobesedno »vpregel v skupni jarem«.
