Jozue 8:1–35
8 Nato je Jehova rekel Jozuetu: »Ne boj se in ne plaši se!+ Vzemi s seboj vse bojevnike in pojdi gor nad Aj! Glej, v tvoje roke izročam ajskega kralja, njegovo ljudstvo, njegovo mesto in njegovo deželo.+
2 Z Ajem in njegovim kraljem stori tako, kot si storil z Jêriho in njenim kraljem.+ Vendar si lahko vzamete plen in živino.+ Zadaj za mestom pa postavite zasedo zoper mesto.«+
3 Jozue in vsi bojevniki+ so torej vstali, da bi šli nad Aj. Jozue je izbral trideset tisoč mož, hrabrih in krepkih,+ ter jih ponoči odposlal.
4 Zapovedal jim je: »Zadaj za mestom postavite zasedo+ zoper mesto. Ne oddaljujte se preveč od mesta in bodite vsi pripravljeni.
5 Jaz pa in vsi, ki so z menoj, se bomo mestu približali. Če nam bodo prišli nasproti kakor prvič,+ bomo pred njimi zbežali.
6 Za nami se bodo podili toliko časa, dokler jih ne bomo zvabili stran od mesta, saj bodo rekli: ‚Bežijo pred nami, kakor so prvič.‘+ In mi bomo bežali.
7 Tedaj pa boste vi vstali iz zasede in zavzeli mesto. Vaš Bog Jehova vam ga bo izročil v roke.+
8 Takoj ko boste mesto zavzeli, ga požgite!+ Naredite po Jehovovi besedi! To je moj ukaz.«+
9 Nato jih je Jozue odposlal in šli so v zasedo ter se postavili med Betelom in Ajem, zahodno od Aja. Jozue pa je to noč prebil z ostalim ljudstvom.
10 Drugo jutro je Jozue zgodaj vstal+ in pregledal ljudstvo, nato pa skupaj z Izraelovimi starešinami šel pred ljudstvom nad Aj.
11 Vsi bojevniki,+ ki so bili z njim, so šli in se približali mestu od spredaj. Utaborili so se severno od Aja, tako da je med njimi in Ajem bila dolina.
12 Obenem je okoli pet tisoč mož postavil v zasedo+ med Betelom+ in Ajem, zahodno od mesta.
13 Severno od mesta+ so torej postavili glavni tabor vojske, zahodno od mesta+ pa njen zadnji del. Tisto noč je Jozue krenil proti sredini nižine.
14 Takoj ko je ajski kralj to videl, so možje iz mesta pohiteli. Zgodaj so vstali in ob določenem času šli proti sušni ravnici Izraelcem nasproti v boj, on in vse njegovo ljudstvo. Toda kralj* ni vedel, da mu je bila za mestom nastavljena zaseda.+
15 Jozue in ves Izrael so pred njimi začeli bežati proti pustinji, kakor da bi bili premagani.+
16 Nato se je vse ljudstvo v mestu zbralo, da bi se pognalo za njimi, in podili so se za Jozuetom in se tako oddaljili od mesta.+
17 Ni bilo moža, ki bi ostal v Aju in Betelu in ne bi šel za Izraelom. Podili so se torej za Izraelom, mesto pa pustili na široko odprto.
18 Tedaj je Jehova Jozuetu rekel: »Iztegni kopje, ki ga imaš v roki, proti Aju,+ kajti izročam ti ga v roke.«+ Jozue je torej iztegnil kopje, ki ga je imel v roki, proti mestu.
19 Tisti, ki so bili v zasedi, so hitro vstali ter v trenutku, ko je iztegnil roko, začeli teči. Prišli so v mesto, ga zavzeli+ in nemudoma požgali.+
20 Ko pa so se ajski možje obrnili, so videli, kako se iz mesta proti nebu dviguje dim, in niso mogli zbežati ne sem ne tja. Ljudstvo pa, ki je bežalo proti pustinji, se je obrnilo proti zasledovalcem.
21 Tudi Jozue in ves Izrael so namreč videli, da je zaseda+ zavzela mesto in da se iz mesta dviguje dim, zato so se obrnili in začeli pobijati ajske može.
22 Proti njim so šli v boj tudi tisti, ki so zavzeli mesto, tako da so se ajski možje znašli sredi med Izraelci, z enimi na tej strani in drugimi na drugi strani. Ti so jih pobijali, da ni nihče preživel ali ubežal.+
23 Ajskega kralja+ pa so živega ujeli in ga privedli k Jozuetu.
24 In Izrael je pobil vse ajske prebivalce v pustinji, do katere so jih ti podili. Vsi po vrsti so padali pod ostrino meča, dokler jih ni bilo več. Potem se je ves Izrael vrnil v Aj in z ostrino meča udaril še tiste, ki so bili v njem.
25 Vseh, ki so tisti dan padli, je bilo dvanajst tisoč mož in žena, vsi prebivalci Aja.
26 Jozue ni spustil iztegnjene roke, v kateri je imel kopje,+ vse dokler ni pobil* vseh ajskih prebivalcev.+
27 Le živino in plen iz tega mesta si je Izrael vzel zase, po besedi, ki jo je Jehova zapovedal Jozuetu.+
28 Tedaj je Jozue požgal Aj in ga za vedno spremenil v kup ruševin,+ opustošen kraj vse do danes.
29 Ajskega kralja+ pa je obesil na kol,+ in tam je ostal do večera. Ko je sonce zahajalo, so na Jozuetovo zapoved sneli njegovo truplo s kola,+ ga vrgli k mestnim vratom in nanj nasuli velik kup kamenja, ki je tam do današnjega dne.
30 Tedaj je Jozue na gori Ebál zgradil oltar+ Izraelovemu Bogu Jehovu,+
31 tako kakor je Jehovov služabnik Mojzes zapovedal Izraelovim sinovom in je zapisano v knjigi Mojzesove postave,+ namreč »oltar iz celih kamnov, ki niso obdelani z železnim orodjem«.+ Na njem so Jehovu darovali žgalne daritve in žrtvovali mirovne žrtve.+
32 Zatem je na kamne prepisal+ postavo, ki jo je bil Mojzes napisal pred Izraelovimi sinovi.+
33 Ves Izrael – tako tujci kot domačini+ – njegovi starešine,+ nadzorniki in sodniki so stali na obeh straneh Skrinje pred levitskimi duhovniki,+ ki so nosili Skrinjo Jehovove zaveze.+ Polovica jih je stala ob vznožju gore Garizím,+ druga polovica pa ob vznožju gore Ebál+ (kakor je zapovedal Jehovov služabnik Mojzes),+ da bi duhovniki izraelsko ljudstvo najprej blagoslovili.+
34 Potem je na glas prebral vse besede postave,+ blagoslov+ in prekletstvo,+ vse tako, kakor je zapisano v knjigi postave.
35 Niti ene besede od vsega, kar je Mojzes zapovedal, ni bilo, ki je Jozue ne bi na glas prebral pred vso Izraelovo občino,+ pred ženami,+ otroki+ in tujci,+ ki so živeli med njimi.
