Jozue 5:1–15
5 Ko so vsi amoréjski kralji,+ ki so bili na zahodni strani Jordana, in vsi kánaanski kralji,+ ki so bili ob morju, slišali, da je Jehova posušil jordanske vode pred Izraelovimi sinovi, da so lahko šli čez, se jim je srce začelo topiti od strahu+ in niso imeli več poguma* zaradi Izraelovih sinov.+
2 Takrat je Jehova Jozuetu rekel: »Iz kremena si naredi nože in ponovno, drugič, obreži+ Izraelove sinove!«
3 Jozue je torej iz kremena naredil nože in obrezal Izraelove sinove pri Gibeát Aralótu.+
4 Razlog, zakaj jih je Jozue obrezal, pa je bil ta: vse ljudstvo, ki je izšlo iz Egipta, vsi moški, zmožni za boj, so pomrli+ v pustinji na poti, po odhodu iz Egipta.
5 Vse ljudstvo namreč, ki je izšlo, je bilo obrezano, vsi tisti pa, ki so se rodili v pustinji na poti, po odhodu iz Egipta, niso bili obrezani.
6 Izraelovi sinovi so namreč štirideset let+ hodili po pustinji, dokler niso pomrli vsi moški, zmožni za boj, ki so izšli iz Egipta in niso poslušali Jehovovega glasu. Tem je Jehova prisegel, da jim nikoli ne bo dal videti dežele,+ za katero je Jehova njihovim praočetom prisegel, da jo bo dal svojemu ljudstvu*,+ deželo, v kateri tečeta mleko in med.+
7 Na njihovo mesto je postavil njihove sinove.+ Te je Jozue obrezal, ker so bili neobrezani, niso jih namreč obrezali na poti.
8 Ko je bil obrezan ves narod, so ostali v taboru in počivali, dokler niso okrevali.+
9 Tedaj je Jehova Jozuetu rekel: »Danes sem z vas odvalil egiptovsko sramoto.«+ Zato se ta kraj imenuje Gilgál*+ do današnjega dne.
10 Tako so Izraelovi sinovi taborili v Gilgálu in štirinajsti dan v mesecu so zvečer na sušnih ravnicah Jêrihe obhajali pasho.+
11 Dan po pashi, prav tega dne, so že jedli nekatere pridelke dežele, nekvašene kruhke+ in praženo zrnje.
12 In od tistega dne, ko so jedli od pridelkov dežele, se mana ni več pojavljala in Izraelovi sinovi je niso več dobivali.+ Tako so tega leta začeli jesti pridelke kánaanske dežele.+
13 In ko je bil Jozue pri Jêrihi, je povzdignil oči in zagledal moža,+ ki mu je stal nasproti z izdrtim mečem v roki.+ Jozue je stopil k njemu in ga vprašal: »Ali si na naši strani ali na strani naših nasprotnikov?«
14 Ta mu je odgovoril: »Ni tako, kot misliš. Prihajam kot knez Jehovove vojske.«+ Tedaj je Jozue padel na kolena, se priklonil do tal+ in ga vprašal: »Kaj ima moj gospod povedati svojemu služabniku?«
15 In knez Jehovove vojske je Jozuetu rekel: »Sezuj si sandale, kajti kraj, na katerem stojiš, je svet.« In Jozue je nemudoma storil tako.+
