Jozue 17:1–18
17 Z žrebom+ pa je svoj delež dobil tudi rod Manáseja,+ Jožefovega prvorojenca,+ in sicer Mahír,+ Manásejev prvorojenec in Gileádov oče,+ ker je bil bojevnik.+ On je dobil Gileád+ in Bašán.
2 Z žrebom so svoj delež dobili tudi ostali Manásejevi sinovi po svojih rodbinah: sinovi Abiézerja,+ sinovi Héleka,+ sinovi Asriéla, sinovi Šéhema,+ sinovi Héferja in sinovi Šemidája.+ To so bili sinovi Jožefovega sina Manáseja, moški potomci po svojih rodbinah.
3 Zelofhád,+ ki je bil Héferjev sin, Gileádov vnuk, Mahírjev pravnuk in Manásejev prapravnuk, pa ni imel sinov, ampak samo hčere, in sicer Máhlo, Nóo, Hóglo, Milko in Tírzo.+
4 Te so stopile pred duhovnika Eleázarja+ in Jozueta, Nunovega sina, in kneze ter rekle: »Jehova je Mojzesu zapovedal, naj nam dá dediščino sredi naših bratov.«+ Po Jehovovem ukazu so torej dobile dediščino sredi bratov svojega očeta.+
5 Tako so Manáseju poleg gileádske in bašánske dežele, na drugi strani Jordana, odmerili še deset deležev,+
6 saj so tudi njegove hčere dobile dediščino sredi njegovih sinov. Ostali Manásejevi sinovi so dobili v last gileádsko deželo.
7 Manásejeva meja je tekla od Áserja do Mihmetáta,+ ki leži nasproti Síhemu,+ in naprej desno do dežele, kjer so živeli prebivalci En Tapúaha.
8 Področje Tapúaha+ je dobil Manáse, toda sam Tapúah ob Manásejevi meji so dobili Éfraimovi sinovi.
9 Meja se je nato spustila do doline* Káne proti jugu, do doline, vzdolž katere so sredi Manásejevih mest ležala Éfraimova mesta.+ Manásejeva meja je tekla severno od doline in se končala pri morju.+
10 Področje na jugu je bilo Éfraimovo in področje na severu Manásejevo, meja pa je bilo morje.+ Manáse je na severu mejil z Áserjem in na vzhodu z Isahárjem.
11 V Isahárju in Áserju pa je Manáse+ dobil Bet Šeán+ z njemu podrejenimi mesti, Jibleám+ z njemu podrejenimi mesti, Dor+ s prebivalci in z njemu podrejenimi mesti, En Dor+ s prebivalci in z njemu podrejenimi mesti, Taanáh+ s prebivalci in z njemu podrejenimi mesti ter Megído+ s prebivalci in z njemu podrejenimi mesti. Dobil je tudi tri hribe.
12 Vendar Manásejevi sinovi teh mest niso mogli zavzeti,+ saj Kanaánci niso hoteli zapustiti dežele in so še naprej prebivali v njej.+
13 Ko so se Izraelovi sinovi okrepili,+ so Kanaánce podvrgli prisilnemu delu,+ niso pa jih povsem pregnali.+
14 Tedaj so Jožefovi sinovi Jozueta vprašali: »Zakaj si nam v dediščino odmeril samo en del+ dežele, ko pa smo številno ljudstvo, saj nas je Jehova vse doslej blagoslavljal?«+
15 Jozue jim je odgovoril: »Če ste številno ljudstvo in je éfraimsko gorovje+ postalo za vas pretesno, pojdite v deželo Perizéjcev+ in Rafájevcev,+ v njihove gozdove in jih izkrčite, da bi tam živeli.«
16 Tedaj so Jožefovi sinovi rekli: »Gorski predel nam ne zadostuje in vsi Kanaánci, ki prebivajo v tej nižini, imajo bojne vozove+ z železnimi srpastimi rezili, tako tisti v Bet Šeánu+ in v njemu podrejenih mestih kakor tisti v jezreélski nižini.«+
17 Jozue pa je Jožefovi hiši, Éfraimu in Manáseju, rekel: »Številno ljudstvo ste in zelo močno.+ Ne boste imeli samo enega dela,+
18 ampak ves gorski predel.+ Ker pa je porasel z gozdom, ga izkrčite, in postal bo vaša meja. Pregnali boste Kanaánce, pa čeprav imajo bojne vozove z železnimi srpastimi rezili in so močni.«+
Opombe
^ Glej Dodatek 15.
