Jozue 11:1–23

11  Ko je to slišal hazórski kralj Jabín, je poslal sporočilo madónskemu kralju+ Jobábu ter kraljema v Šimrónu in Ahšáfu+  ter kraljem v gorskem predelu na severu, na sušnih ravnicah južno od Kinéreta*,+ v Šéfeli+ in dorskem hribovju+ na zahodu,  Kanaáncem+ na vzhodu in zahodu, Amoréjcem,+ Hetéjcem,+ Perizéjcem+ in Jebuséjcem+ v gorskem predelu ter Hivéjcem+ ob vznožju Hêrmona+ v deželi Mícpi.+  Tako so se vsi ti kralji skupaj s svojimi vojskami odpravili, z ljudstvom, ki ga je bilo toliko, kolikor je peska na morski obali,+ ter z zelo veliko konji+ in bojnimi vozovi.  Vsi ti kralji so se nato dogovorili in zbrali ter se skupaj utaborili pri merómskih vodah, da bi se bojevali z Izraelom.+  Tedaj je Jehova Jozuetu rekel: »Ne boj se jih,+ kajti jutri ob tem času jih bom vse izročil Izraelu, da jih pomori. Njihovim konjem boš prerezal kite na nogah+ in njihove vozove sežgal.«+  Tako so pri merómskih vodah Jozue in z njim vsi bojevniki prišli nadnje, ko tega niso pričakovali, in jih napadli.  In Jehova jih je izročil Izraelu v roke.+ Pobijali so jih in jih podili vse do gosto naseljenega Sidóna,+ Misrefót Májima+ in micpéjskega+ podolja na vzhodu. Pobijali so jih, tako da ni nihče ostal pri življenju.+  Nato jim je Jozue storil to, kar mu je naročil Jehova: njihovim konjem je prerezal kite na nogah+ in njihove vozove sežgal.+ 10  Jozue se je takrat obrnil nazaj+ in zavzel tudi Hazór+ ter njegovega kralja udaril z mečem.+ Hazór je bil namreč prej na čelu vseh teh kraljestev. 11  Vsako dušo, ki je bila v njem, so udarili z ostrino meča in jo pokončali*.+ Nič, kar je dihalo, ni ostalo.+ Nato pa je Hazór požgal. 12  Tako je Jozue porazil vse te kralje in njihova mesta ter jih udaril z ostrino meča.+ Pokončal jih je,+ tako kakor je zapovedal Jehovov služabnik Mojzes.+ 13  Izrael pa ni požgal nobenega od mest, ki so stala na hribih, razen Hazórja; samo tega je Jozue požgal. 14  Ves plen in živino iz teh mest so Izraelovi sinovi vzeli zase.+ Vse ljudi pa so udarili z ostrino meča, iztrebili so jih.+ Nikogar, ki je dihal, niso pustili pri življenju.+ 15  Kakor je Jehova zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, tako je Mojzes zapovedal Jozuetu,+ in tako je Jozue storil. Niti besede od vsega, kar je Jehova zapovedal Mojzesu, ni pustil neizpolnjene.+ 16  Jozue je torej zavzel vso to deželo, gorski predel v Judu, ves Négeb,+ vso góšensko deželo,+ Šéfelo,+ Arábo,+ gorski predel v Izraelu in njegovo Šéfelo*+ 17  – vse dežele od gore Halák,+ ki se dviga nasproti Seírju,+ pa vse do Baal Gada+ v libanonskem podolju, ob vznožju gore Hêrmon.+ Porazil je vse njihove kralje, jih udaril in usmrtil.+ 18  Jozue se je dolgo vojskoval z vsemi temi kralji. 19  Nobeno mesto ni sklenilo miru z Izraelovimi sinovi razen Hivéjcev,+ ki so živeli v Gibeónu.+ Vsa druga so zavzeli z vojno.+ 20  Jehova je namreč pustil, da jim je srce otrdelo,+ in so tako napovedali vojno Izraelu, zato da bi jih pokončal in zanje ne bi bilo milosti,+ ampak bi jih iztrebil, tako kakor je Jehova zapovedal Mojzesu.+ 21  Poleg tega je Jozue takrat iztrebil tudi Anákovce+ z gorskega področja, s Hebróna, Debírja, Anába+ ter iz vsega gorskega predela v Judu in Izraelu.+ Jozue jih je skupaj z njihovimi mesti pokončal*.+ 22  V deželi Izraelovih sinov ni ostal niti en Anákovec. Ostali so le v Gazi,+ Gatu+ in Ašdódu.+ 23  Tako je Jozue zavzel vso deželo, kakor je Jehova obljubil Mojzesu,+ in jo dal Izraelu v dediščino po njegovih rodovih, vsakemu njegov delež.+ In dežela je počivala od vojne.+

Opombe

Zgodnje ime za Galilejsko jezero.
Ali »pokončali kot hérem«. Glej opombo k 2Mz 22:20.
Ali »nižino«.
Ali »pokončal kot hérem«.