Jozue 11:1–23
11 Ko je to slišal hazórski kralj Jabín, je poslal sporočilo madónskemu kralju+ Jobábu ter kraljema v Šimrónu in Ahšáfu+
2 ter kraljem v gorskem predelu na severu, na sušnih ravnicah južno od Kinéreta*,+ v Šéfeli+ in dorskem hribovju+ na zahodu,
3 Kanaáncem+ na vzhodu in zahodu, Amoréjcem,+ Hetéjcem,+ Perizéjcem+ in Jebuséjcem+ v gorskem predelu ter Hivéjcem+ ob vznožju Hêrmona+ v deželi Mícpi.+
4 Tako so se vsi ti kralji skupaj s svojimi vojskami odpravili, z ljudstvom, ki ga je bilo toliko, kolikor je peska na morski obali,+ ter z zelo veliko konji+ in bojnimi vozovi.
5 Vsi ti kralji so se nato dogovorili in zbrali ter se skupaj utaborili pri merómskih vodah, da bi se bojevali z Izraelom.+
6 Tedaj je Jehova Jozuetu rekel: »Ne boj se jih,+ kajti jutri ob tem času jih bom vse izročil Izraelu, da jih pomori. Njihovim konjem boš prerezal kite na nogah+ in njihove vozove sežgal.«+
7 Tako so pri merómskih vodah Jozue in z njim vsi bojevniki prišli nadnje, ko tega niso pričakovali, in jih napadli.
8 In Jehova jih je izročil Izraelu v roke.+ Pobijali so jih in jih podili vse do gosto naseljenega Sidóna,+ Misrefót Májima+ in micpéjskega+ podolja na vzhodu. Pobijali so jih, tako da ni nihče ostal pri življenju.+
9 Nato jim je Jozue storil to, kar mu je naročil Jehova: njihovim konjem je prerezal kite na nogah+ in njihove vozove sežgal.+
10 Jozue se je takrat obrnil nazaj+ in zavzel tudi Hazór+ ter njegovega kralja udaril z mečem.+ Hazór je bil namreč prej na čelu vseh teh kraljestev.
11 Vsako dušo, ki je bila v njem, so udarili z ostrino meča in jo pokončali*.+ Nič, kar je dihalo, ni ostalo.+ Nato pa je Hazór požgal.
12 Tako je Jozue porazil vse te kralje in njihova mesta ter jih udaril z ostrino meča.+ Pokončal jih je,+ tako kakor je zapovedal Jehovov služabnik Mojzes.+
13 Izrael pa ni požgal nobenega od mest, ki so stala na hribih, razen Hazórja; samo tega je Jozue požgal.
14 Ves plen in živino iz teh mest so Izraelovi sinovi vzeli zase.+ Vse ljudi pa so udarili z ostrino meča, iztrebili so jih.+ Nikogar, ki je dihal, niso pustili pri življenju.+
15 Kakor je Jehova zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, tako je Mojzes zapovedal Jozuetu,+ in tako je Jozue storil. Niti besede od vsega, kar je Jehova zapovedal Mojzesu, ni pustil neizpolnjene.+
16 Jozue je torej zavzel vso to deželo, gorski predel v Judu, ves Négeb,+ vso góšensko deželo,+ Šéfelo,+ Arábo,+ gorski predel v Izraelu in njegovo Šéfelo*+
17 – vse dežele od gore Halák,+ ki se dviga nasproti Seírju,+ pa vse do Baal Gada+ v libanonskem podolju, ob vznožju gore Hêrmon.+ Porazil je vse njihove kralje, jih udaril in usmrtil.+
18 Jozue se je dolgo vojskoval z vsemi temi kralji.
19 Nobeno mesto ni sklenilo miru z Izraelovimi sinovi razen Hivéjcev,+ ki so živeli v Gibeónu.+ Vsa druga so zavzeli z vojno.+
20 Jehova je namreč pustil, da jim je srce otrdelo,+ in so tako napovedali vojno Izraelu, zato da bi jih pokončal in zanje ne bi bilo milosti,+ ampak bi jih iztrebil, tako kakor je Jehova zapovedal Mojzesu.+
21 Poleg tega je Jozue takrat iztrebil tudi Anákovce+ z gorskega področja, s Hebróna, Debírja, Anába+ ter iz vsega gorskega predela v Judu in Izraelu.+ Jozue jih je skupaj z njihovimi mesti pokončal*.+
22 V deželi Izraelovih sinov ni ostal niti en Anákovec. Ostali so le v Gazi,+ Gatu+ in Ašdódu.+
23 Tako je Jozue zavzel vso deželo, kakor je Jehova obljubil Mojzesu,+ in jo dal Izraelu v dediščino po njegovih rodovih, vsakemu njegov delež.+ In dežela je počivala od vojne.+