Jona 1:1–17
1 To je Jehovova beseda, ki je prišla Jonu,+ Amitájevemu sinu:
2 »Vstani, pojdi v Nínive,+ veliko mesto, in med prebivalci razglasi, da je njihova hudobnost prišla do mene.«+
3 Jona pa je vstal in zbežal izpred Jehova+ v Taršíš.+ Ko je prišel v Jopo,+ je tam našel ladjo, namenjeno v Taršíš. Plačal je voznino in se vkrcal, da bi z njimi odšel izpred Jehova v Taršíš.
4 Jehova pa je na morje zagnal močan veter,+ in na morju je nastal velik vihar,+ tako da je ladji pretilo, da se bo razbila.
5 Mornarji so se prestrašili in začeli klicati na pomoč vsak svojega boga.+ V morje so metali predmete z ladje, da bi jo razbremenili.+ Toda Jona se je spustil v najzakotnejši del podpalubja, se ulegel in trdno zaspal.+
6 Čez čas je prišel k njemu kapitan ladje in mu rekel: »Kaj ti je, da spiš? Vstani, kliči svojega boga!+ Morda se nas bo pravi Bog usmilil, in ne bomo umrli!«+
7 Nato so drug drugemu rekli: »Pridite, žrebajmo,+ da bomo vedeli, zaradi koga nas je doletela ta nesreča.«+ Tako so žrebali, in žreb je zadel Jona.+
8 Zato so mu rekli: »Prosimo te, povej nam, zaradi koga nas je doletela ta nesreča.+ S čim se ukvarjaš in od kod prihajaš? Iz katere dežele si in iz katerega ljudstva?«
9 On pa jim je odvrnil: »Hebrejec+ sem in se bojim+ Jehova, Boga nebes,+ ki je naredil morje in kopno.«+
10 Možje so se zelo prestrašili in mu dejali: »Kaj si to storil?«+ Spoznali so namreč, da beži pred Jehovom, ker jim je bil to povedal.
11 Rekli so mu še: »Kaj naj naredimo s teboj,+ da se bo morje umirilo?« Kajti morje je postajalo vse bolj viharno.
12 In on jim je rekel: »Primite me in me vrzite v morje, in morje se bo umirilo. Vem namreč, da je ta hudi vihar prišel nad vas zaradi mene.«+
13 Možje so se še naprej skušali prebiti skozi vihar in ladjo spraviti do kopnega, vendar niso mogli, ker je morje postajalo vse bolj viharno.+
14 Nato so klicali Jehova in govorili:+ »O Jehova, prosimo te, ne dovoli, da umremo zaradi duše tega človeka! In ne spravi na nas nedolžne krvi,+ ker je vse to, o Jehova, po tvoji volji!«+
15 Tedaj so prijeli Jona in ga vrgli v morje, in morje je nehalo besneti.+
16 Ob tem so se možje zelo zbali Jehova,+ zato so Jehovu darovali žrtev+ in se mu zaobljubili.+
17 Jehova pa je poslal veliko ribo, da je pogoltnila Jona,+ in Jona je bil v notranjosti ribe tri dni in tri noči.+
