Job 6:1–30
6 Tedaj je spregovoril Job in rekel:
2 »O, da bi se moja žalost+ stehtalain da bi mojo nadlogo dali na tehtnico!
3 Kajti zdaj je težja od morskega peska.Zato so bile moje besede nepremišljene.+
4 Kajti puščice Vsemogočnega tičijo v meni,+moj duh pije njihov strup;+Božje grozote so se postavile zoper mene.+
5 Ali zebra+ rezgeta, ko je nad travo,ali bik muka pri svoji krmi?
6 Ali se neokusna hrana uživa brez soli?Ali je kaj okusa v sluzastem soku navadnega sleza?
7 Moja duša se noče ničesar dotakniti.Vse to je kakor hrana, ki se mi upira.
8 O, da bi bila moja prošnja uslišanain da bi Bog izpolnil to, v kar upam!
9 O, da bi me Bog strl,da bi nehal zadrževati svojo roko in bi me odrezal!+
10 Celo to bi mi bilo v tolažbo,poskakoval bi od veselja+ kljub hudim bolečinam– tudi če ne bi bil usmiljen z menoj – ker nisem skrival besed+ Svetega.+
11 Kolikšna je moja moč, da naj bi še čakal?+In kakšen je moj konec, da naj bi podaljševal svoje življenje*?
12 Ali je moja moč kakor moč kamenja?Ali je moje telo iz bakra?
13 Ali v meni ni zmožnosti, da bi si pomagal?Ali niso uspešna dela pregnana od mene?
14 Kdor svojemu bližnjemu odreka srčno dobrotljivost*,+zavrača tudi strah pred Vsemogočnim.+
15 Moji bratje ravnajo zvijačno+ kakor zimski hudournik*,kakor struga zimskih hudournikov, ki presihajo.
16 Temni so od ledu,v njih se sneg skrije.
17 Ob svojem času presahnejo+ in utihnejo;ko začne pripekati, izhlapijo s svojega kraja.+
18 Steze njihovih poti zavijajo vstran;odhajajo v puščavo in izginjajo.
19 Temánske+ karavane jih iščejo,skupina potujočih Sabéjcev+ jih čaka.
20 Osramočeni so, ker so se zanašali nanje,prišli so do njihovega kraja, vendar so razočarani.+
21 Tako tudi vi zdaj niste vredni nič;+vidite mojo grozno nesrečo, vendar ste se prestrašili.+
22 Ali sem morda kdaj rekel ‚Dajte mi kaj,darujte zame kaj od tistega, kar imate,
23 rešite me iz rok nasprotnika,+odkupite me iz rok tiranov‘?+
24 Poučite me, pa bom molčal.+Pojasnite mi, kaj napačnega sem storil.+
25 Poštene besede niso boleče!+Toda čemú vaši opomini?+
26 Ali nameravate grajati moje besede,ko pa besede obupujočega+ odhajajo v veter?+
27 Zares, vi bi celo metali žreb za nekoga, ki nima očeta,+svojega bližnjega bi imeli za trgovsko blago!+
28 Zdaj pa me, prosim, poslušajte,da boste videli, ali vam bom lagal+ v obraz!
29 Prosim, razmislite znova – naj se ne godi krivica!Razmislite znova – moja pravičnost je še vedno tu!+
30 Ali je na mojem jeziku nepravičnost?Ali moje nebo ni zmožno zaznati vzroka mojih težav?
