Job 29:1–25

29  Tedaj je Job znova spregovoril v verzih in dejal:   »O, da bi bilo z menoj spet tako kakor pred davnimi meseci,+kakor v dneh, ko me je Bog varoval,+   ko mi je nad glavo svetil s svojo svetilkoin me je skozi temo vodila njegova svetloba!+   O, da bi bilo tako, kakor je bilo v mojih najboljših dneh,+ko je prijateljstvo z Bogom krasilo moj šotor,+   ko je bil Vsemogočni še z menojin so me z vseh strani obdajali moji služabniki!   Takrat so se moji koraki kopali v maslu,iz skale so mi tekli potoki olja.+   Ko sem odhajal k mestnim vratom,+sem si na trgu postavil svoj sedež.+   Dečki so se poskrili, ko so me videli,starci so se vzdignili in stali.+   Knezi so nehali govoriti,roko so si položili na usta.+ 10  Voditeljem je glas onemel,jezik se jim je prilepil na nebo.+ 11  Uho, ki je slišalo, me je štelo za srečnegain oko, ki je videlo, je pričalo zame. 12  Kajti reševal sem ubožca, ki je klical na pomoč,+siroto* in vsakega, ki ni imel pomočnika.+ 13  Blagoslov+ propadajočih je prihajal nadme,vdovi sem razveseljeval srce.+ 14  Oblačil sem si pravičnost, bila je moja obleka.+Moja pravica je bila kakor brezrokavna tunika, kakor turban. 15  Slepemu sem bil oko+in hromemu noga. 16  Revežem sem bil oče,+zavzemal sem se za pravdo tistega, ki ga nisem poznal.+ 17  Hudobnežu sem zlomil čeljust,+plen sem mu iztrgal izmed zob. 18  Govoril sem: ‚V svojem gnezdu bom izdihnil,+moji dnevi se bodo pomnožili kakor pesek.+ 19  Moje korenine se iztezajo k vodam,+rosa čez noč počiva na mojih vejah. 20  Moja slava se obnavlja pri meni,lok v moji roki nenehno proži puščice.‘ 21  Mene so poslušali. Čakali so,molčali so, da bi slišali moj nasvet.+ 22  Ko sem nehal govoriti, niso nič več rekli,moja beseda je nežno kapljala nanje.+ 23  Name so čakali kakor na dež,+usta so na široko odpirali, kakor da bi hrepeneli po pomladanskem dežju.+ 24  Če sem se jim nasmehnil, niso mogli verjeti,žara mojega obraza+ niso mogli pogasiti. 25  Izbiral sem jim pot in sedel kot poglavar.Živel sem kakor kralj med svojimi četami,+kakor tisti, ki tolaži žalujoče.+

Opombe

Dobesedno »dečka brez očeta«.