Job 26:1–14

26  Tedaj je Job spregovoril in rekel:   »O, kako si pomagal obnemoglemu!O, kako si rešil roko, ki je brez moči!+   Res si dobro svetoval tistemu, ki nima modrosti,+modrost* si razodel množici!   Komu si govoril svoje besede?Čigav dih je prihajal iz tebe?   Nemočni mrtveci trepetajopod vodami in njihovimi prebivalci.+   Šeól* je razkrit pred njim,+kraj pokončanja je brez pokrivala.   On razpenja sever čez praznino,+zemljo drži obešeno na ničemer;   vodo zavija v svoje oblake,+in oblačne gmote se ne prederejo pod njeno težo;   zakriva lice svojega prestola,čezenj razteza svoj oblak.+ 10  On je zarisal krog na površju voda,+kjer svetloba meji na temo. 11  Stebri neba se tresejo,osupli so zaradi njegovega grajanja. 12  S svojo močjo razburkava morje,+s svojim razumom* je zdrobil napadalca*.+ 13  S svojim vetrom je zloščil nebo,+njegova roka je prebodla plazečo se kačo.+ 14  Glej, to so le drobci njegovih dejanj,+le šepet, ki ga slišimo o njem.Toda njegovo mogočno grmenje – kdo ga more razumeti?«+

Opombe

Ali »praktično modrost«.
Glej Dodatek 6.
Glej opombo k Prg 2:3.
Izraz se verjetno nanaša na kakšno morsko pošast.