Job 23:1–17
23 Tedaj je Job spregovoril in rekel:
2 »Tudi danes je moja zaskrbljenost+ uporništvo.Moja roka je težka zaradi mojega vzdihovanja.
3 O, da bi vedel, kje ga lahko najdem!+Odšel bi naravnost k njegovemu utrjenemu kraju.+
4 Predstavil bi mu svojo pravdo,moja usta bi bila polna protidokazov.
5 Želel bi razumeti besede, s katerimi bi mi odgovoril,premišljeval bi o tem, kar bi mi povedal.+
6 Ali bi se on v svoji silni moči prepiral z menoj?Nikakor, prisluhnil bi mi.+
7 Tam bi pošten človek z njim uredil zadeve,in moj sodnik bi me za vedno oprostil.
8 Glej, če se odpravim proti vzhodu, ga ni tam,in če grem nazaj, ga ne opazim.+
9 Če grem na levo, kjer dela, ga ne zagledam.Če on zavije na desno, ga ne vidim.
10 Toda on dobro pozna pot, po kateri hodim.+Ko me bo preizkusil, se bom izkazal kakor zlato.+
11 Moja noga se drži njegovih stopinj,hodim po njegovi poti in se ne oddaljujem od nje.+
12 Od zapovedi njegovih ustnic ne odstopam.+Pri sebi sem shranil besede njegovih ust,+ in to še več, kot mi je bilo določeno.
13 On je vedno istih misli, in kdo mu lahko nasprotuje?+Storil bo, kar si njegova duša poželi.+
14 Naredil bo vse, kar je določil zame,+in takih reči je pri njem še veliko.
15 Zato sem zaradi njega poln nemira,premišljujem o njem in se ga bojim.+
16 Res, Bog je storil, da je moje srce plašno,+Vsemogočni me je vznemiril.+
17 Kajti nisem utišan zaradi temeniti zaradi tega, ker je mrak prekril moje obličje.
