Janez 7:53–8:59
* Rokopisi Sinajski kodeks, Vatikanski kodeks in Sinajski sirski kodeks izpuščajo besedilo od 53. vrstice v tem poglavju do 11. vrstice v 8. poglavju, ki se (z nekaterimi razlikami v različnih grških besedilih in prevodih) glasi takole:
53 Šli so torej vsak na svoj dom.
8 Jezus pa je odšel na Oljsko goro.
2 Vendar je bil ob prvem svitu spet v templju in vse ljudstvo je začelo prihajati k njemu. Usedel se je in jih začel učiti.
3 Tedaj so pismouki in farizeji privedli žensko, ki so jo zasačili pri prešuštvu. Postavili so jo na sredo
4 in mu rekli: »Učitelj, ta ženska je bila zasačena pri prešuštvu.
5 V Postavi nam je Mojzes predpisal, da moramo takšne ženske kamenjati. Kaj pa ti praviš?«
6 To so seveda govorili zato, da bi ga preizkusili in bi ga tako imeli česa obtožiti. Jezus pa se je sklonil in začel s prstom pisati po tleh.
7 In ko so ga tako še kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.«
8 Nato se je spet sklonil in naprej pisal po tleh.
9 Tisti, ki so to slišali, pa so začeli drug za drugim odhajati ven, na čelu s starešinami. Ostala sta samo Jezus in ženska, ki je dotlej stala sredi njih.
10 Vzravnal se je in jo vprašal: »Kje so? Ali te ni nihče obsodil?«
11 Odgovorila je: »Nihče, gospod.« Jezus pa je rekel: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več.«
12 Jezus jim je spet spregovoril: »Jaz sem luč+ sveta. Kdor gre za menoj, zagotovo ne bo hodil v temi,+ ampak bo imel luč življenja.«
13 Tedaj so mu farizeji rekli: »Ti pričuješ sam o sebi. Tvoje pričevanje ni resnično.«
14 Jezus pa jim je odvrnil: »Četudi pričujem sam o sebi, je moje pričevanje+ resnično, ker vem, od kod sem prišel in kam grem.+ Vi pa ne veste, od kod sem prišel in kam grem.
15 Vi sodite po zunanjosti,+ jaz pa ne sodim nikogar.+
16 Če pa že sodim, se moja sodba ujema z resnico, ker nisem sam, ampak je z menoj Oče, ki me je poslal.+
17 Tudi v vaši Postavi piše: ‚Pričevanje dveh ljudi je resnično.‘+
18 O sebi pričujem jaz sam, pa tudi Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.«+
19 Vprašali so ga torej: »Kje je tvoj Oče?« Jezus je odgovoril: »Vi ne poznate ne mene ne mojega Očeta.+ Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.«+
20 Vse to pa je govoril v zakladnici,+ ko je učil v templju. Toda nihče ga ni prijel,+ ker njegova ura+ še ni prišla.
21 Tako jim je spet rekel: »Jaz odhajam in iskali+ me boste, vendar boste umrli v svojem grehu.+ Tja, kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.«
22 Zato so Judje začeli govoriti: »Saj se ne bo menda ubil? Pravi namreč: ‚Tja, kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.‘«+
23 On pa jim je rekel: »Vi ste od tu spodaj, jaz pa od zgoraj.+ Vi ste od tega sveta,+ jaz pa nisem od tega sveta.+
24 Zato sem vam rekel, da boste umrli v svojih grehih.+ Če namreč ne verujete, da sem jaz tisti, boste umrli v svojih grehih.«+
25 Tedaj so ga začeli spraševati: »Kdo si?« Jezus pa jim je odgovoril: »Zakaj vam sploh kaj govorim?
26 Veliko imam povedati o vas in soditi. Ta, ki me je poslal, pa je resničen in to, kar sem slišal od njega, govorim na svetu.«+
27 Toda niso dojeli, da jim je govoril o Očetu.
28 Zato je rekel: »Ko boste povzdignili+ Sina človekovega,+ tedaj boste vedeli, da sem jaz tisti+ in da ničesar ne delam sam od sebe,+ ampak da govorim tisto, kar me je naučil Oče.+
29 Ta pa, ki me je poslal, je z menoj. Ni me prepustil samemu sebi, ker vedno delam tisto, kar mu je všeč.«+
30 Ko pa je govoril vse to, so mnogi začeli verovati vanj.+
31 Tako je Judom, ki so mu verovali, še rekel: »Če ostanete v moji besedi,+ ste zares moji učenci.
32 Spoznali boste resnico,+ in resnica vas bo osvobodila.«+
33 Oni pa so mu odvrnili: »Mi smo Abrahamovi potomci+ in še nikoli nismo nikomur sužnjevali.+ Kako to, da praviš ‚Osvobojeni boste‘?«
34 Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično vam povem: vsak, ki greši, je suženj grehu.+
35 In suženj ne ostane za vedno pri hiši. Sin ostane za vedno.+
36 Če vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni.+
37 Vem, da ste Abrahamovi potomci. Toda hočete me ubiti,+ saj moja beseda med vami nima uspeha.+
38 Jaz govorim to,+ kar sem videl pri svojem Očetu,+ vi pa delate tisto, kar ste slišali od svojega očeta.«
39 Oni pa so mu odvrnili: »Naš oče je Abraham.«+ In Jezus jim je rekel: »Če ste Abrahamovi otroci,+ delajte to, kar je delal Abraham.
40 Toda vi hočete ubiti mene, ki sem vam povedal resnico, ki sem jo slišal od Boga.+ Abraham tega ni storil.+
41 Vi delate to, kar dela vaš oče.« Rekli so mu: »Mi se nismo rodili iz nečistovanja. Enega Očeta+ imamo: Boga.«
42 Jezus pa jim je rekel: »Če bi bil Bog vaš Oče, bi me ljubili,+ kajti prišel sem od Boga in sem tukaj.+ Nisem prišel sam od sebe, ampak me je on poslal.+
43 Zakaj ne razumete tega, kar govorim? Ker ne morete poslušati moje besede.+
44 Vi ste od svojega očeta Hudiča+ in želite izpolnjevati želje svojega očeta.+ Ta je bil že od začetka ubijalec+ in ni vztrajal v resnici, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori skladno s svojim nagnjenjem, ker je lažnivec in oče laži.+
45 Jaz pa govorim resnico, zato mi ne verjamete.+
46 Kdo od vas me bo obsodil greha?+ Če govorim resnico, zakaj mi potem ne verjamete?
47 Kdor je od Boga, posluša Božje besede.+ Vi pa ne poslušate, ker niste od Boga.«+
48 Tedaj so mu Judje rekli: »Ali ne pravimo upravičeno, da si Samarijan+ in da imaš demona?«+
49 Jezus pa je odgovoril: »Nimam demona, ampak izkazujem čast svojemu Očetu,+ vi pa me onečaščate.
50 Toda jaz ne iščem slave zase.+ Je pa Nekdo, ki išče in sodi.+
51 Resnično, resnično vam povem: kdor izpolnjuje mojo besedo, ne bo nikoli videl smrti.«+
52 Tedaj so mu Judje rekli: »Zdaj pa res vemo, da imaš demona.+ Abraham je umrl+ in preroki ravno tako,+ ti pa praviš: ‚Kdor izpolnjuje mojo besedo, ne bo nikoli okusil+ smrti.‘
53 Mar si večji+ od našega očeta Abrahama, ki je umrl? In tudi preroki so umrli.+ Za koga se izdajaš?«
54 Jezus je odgovoril: »Če poveličujem sam sebe, moja slava ni nič. Moj Oče je ta, ki me poveličuje,+ ta, za katerega pravite, da je vaš Bog.
55 Vendar ga niste spoznali.+ Jaz pa ga poznam.+ In če bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, kakor ste vi. Toda jaz ga poznam in izpolnjujem njegovo besedo.+
56 Vaš oče Abraham se je zelo veselil tega, da bo videl moj dan,+ in ga je videl ter se razveselil.«+
57 Tedaj so ga Judje vprašali: »Še petdeset let nimaš, pa si videl Abrahama?«
58 Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično vam povem: preden se je Abraham rodil, sem bil jaz.«+
59 Tedaj so pobrali kamne, da bi jih zagnali vanj,+ toda on se je skril in odšel iz templja.
