Janez 5:1–47
5 Po vsem tem je nastopil judovski praznik+ in Jezus je šel v Jeruzalem.
2 V Jeruzalemu pa je pri Ovčjih vratih+ kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betzáta in ima pet stebrišč.
3 Tam je ležalo veliko bolnih, slepih, hromih in takih s suhimi udi.
4 * ——
5 Bil pa je tam tudi človek, ki je bil bolan že osemintrideset let.
6 Ko ga je Jezus videl tako ležati in ker je vedel, da je že dolgo bolan,+ ga je vprašal: »Ali bi rad ozdravel?«+
7 Bolni mu je odgovoril: »Gospod, nikogar nimam, ki bi me dal v kopel, ko se voda razburka. Medtem ko grem tja, stopi pred menoj vanjo že kdo drug.«
8 Jezus mu je rekel: »Vstani, poberi svoja nosila in hodi.«+
9 In človek je pri priči ozdravel, pobral svoja nosila in začel hoditi.
Tega dne pa je bil šabat*.+
10 Zato so Judje začeli ozdravljenemu govoriti: »Šabat je, zato ne smeš+ nositi nosil.«
11 On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel ‚Poberi svoja nosila in hodi‘.«
12 Vprašali so ga: »Kdo pa ti je rekel ‚Poberi jih in hodi‘?«
13 Toda ozdravljeni ni vedel, kdo je to bil, saj se je Jezus že umaknil zaradi množice, ki je bila tam.
14 Po vsem tem ga je Jezus našel v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne greši več, da se ti ne bo zgodilo kaj hujšega.«
15 Človek je odšel in Judom povedal, da je bil Jezus tisti, ki ga je ozdravil.
16 Tako so Judje začeli Jezusa preganjati,+ ker je vse to delal na šabat.
17 On pa jim je dejal: »Moj Oče dela vse do zdaj in tudi jaz delam.«+
18 Zato so si Judje začeli še bolj prizadevati, da bi ga ubili,+ saj ni samo prelomil šabata, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta+ in se tako delal enakega+ Bogu.
19 Jezus jim je zato še rekel: »Resnično, resnično vam povem: Sin ne more ničesar storiti sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oče.+ Kar koli namreč on dela, to tudi Sin dela prav tako.
20 Oče ima namreč Sina rad+ in mu pokaže vse, kar sam dela, in pokazal mu bo še večja dela od teh, tako da se boste lahko čudili.+
21 Kajti enako kakor Oče obuja mrtve in jih oživlja,+ tako tudi Sin oživlja tiste, ki jih hoče.+
22 Oče namreč ne sodi nikogar, ampak je vse sojenje zaupal Sinu,+
23 da bi vsi izkazovali čast Sinu,+ tako kakor jo izkazujejo Očetu. Kdor ne izkazuje časti Sinu, je ne izkazuje niti Očetu, ki je Sina poslal.+
24 Resnično, resnično vam povem: kdor sliši mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje+ in ne bo obsojen, ampak je že prišel iz smrti v življenje.+
25 Resnično, resnično vam povem: prihaja ura, in je že zdaj, ko bodo mrtvi+ slišali glas+ Božjega Sina, in tisti, ki poslušajo, bodo živeli.+
26 Kakor ima namreč Oče v sebi življenje,+ tako je dal tudi Sinu, da ima v sebi življenje.+
27 Dal mu je tudi oblast, da sodi,+ ker je Sin človekov.+
28 Ne čudite se temu, kajti prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih*,+ slišali njegov glas
29 in prišli ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja,+ in kateri so delali hudo, na vstajenje obsodbe.+
30 Sam od sebe ne morem ničesar delati. Kakor slišim, tako sodim, in moja sodba je pravična,+ ker ne iščem svoje volje, temveč voljo+ tistega, ki me je poslal.
31 Če samo jaz pričujem+ o sebi, moje pričevanje ni resnično.+
32 Nekdo drug je, ki pričuje o meni, in vem, da je to, kar pričuje+ o meni, resnično.
33 Vi ste poslali može k Janezu in on je pričeval za resnico.+
34 Vendar pa jaz ne potrebujem pričevanja od človeka. To govorim zato, da bi se vi rešili.+
35 Ta človek je bil svetilka, ki je gorela in svetila, in vi ste se hoteli kratek čas močno veseliti v njegovi svetlobi.+
36 Toda jaz imam pričevanje, ki je večje od Janezovega. Dela namreč, ki mi jih je Oče dodelil, da naj jih opravim, prav ta dela, ki jih opravljam,+ pričujejo o meni, da me je poslal Oče.
37 Pa tudi Oče sam, ki me je poslal, pričuje o meni.+ Nikoli niste slišali njegovega glasu niti videli njegove podobe.+
38 In njegova beseda ne ostaja v vas, ker ne verujete tistemu, ki ga je on poslal.
39 Preiskujete Svete spise,+ ker menite, da boste po njih imeli večno življenje, in prav ti pričajo o meni.+
40 Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje.+
41 Jaz ne sprejemam slave od ljudi,+
42 dobro pa vem, da v vas ni ljubezni do Boga.+
43 Jaz sem prišel v imenu svojega Očeta,+ pa me ne sprejmete. Če bi kdo drug prišel v svojem imenu, bi ga sprejeli.
44 Le kako morete verovati, ko pa sprejemate slavo+ drug od drugega, ne iščete pa slave, ki prihaja od edinega Boga?+
45 Ne mislite, da vas bom jaz tožil pred Očetom. Ta, ki vas obtožuje, je Mojzes,+ na katerega opirate svoje upanje.
46 Če bi namreč verjeli Mojzesu, bi verjeli meni, saj je pisal o meni.+
47 Če pa ne verjamete njegovim spisom,+ kako boste verjeli mojim besedam?«
