Izaija 36:1–22
36 V štirinajstem letu kralja Ezekíja je asirski+ kralj Senaheríb+ prišel zoper vsa utrjena Judova mesta in jih zavzel.+
2 Nazadnje je asirski kralj poslal iz Lahíša+ h kralju Ezekíju v Jeruzalem+ rabšaka*+ z močno vojsko. Ta se je ustavil pri vodovodu,+ speljanem iz gornjega zbiralnika,+ ob poti k polju pralca perila.+
3 Tedaj so mu prišli naproti Hilkíjev sin Eljakím,+ ki je bil upravitelj dvora, tajnik Šébna+ in Asáfov sin Joáh,+ letopisec.+
4 In rabšak jim je dejal: »Prosim, povejte Ezekíju: ‚Takole govori veliki kralj,+ kralj Asirije:+ »Katera je ta opora, na katero se zanašaš?+
5 Ti praviš ‚Imam načrt in moč, ki sta potrebna za vojskovanje‘,+ toda to so zgolj besede na ustnicah. Na koga se vendar zanašaš, da si se mi uprl?+
6 Glej! Zanašaš se na pomoč tega nalomljenega trsta,+ na Egipt,+ ki se človeku, če se nanj nasloni, zarine v dlan in jo prebode. Takšen je faraon,+ egiptovski kralj, vsem, ki zaupajo vanj.+
7 Če pa mi boš rekel ‚Zaupamo v Jehova, našega Boga‘ – ali ni Ezekíja odstranil ravno njegovih višav+ in oltarjev+ ter Judu in Jeruzalemu naročil ‚Klanjajte se pred tem oltarjem‘?«‘+
8 Zdaj se torej stavi+ z mojim gospodom, kraljem Asirije:+ dal ti bom dva tisoč konj, in bomo videli, ali boš imel dovolj jezdecev, da jih boš posadil nanje.+
9 Kako boš potem odbil že enega samega upravitelja med najmanjšimi služabniki mojega gospoda,+ ko pa se zanašaš na Egipt, da ti bo dal bojne vozove in konjenike?+
10 In ali sem prišel to deželo opustošit brez Jehovovega dovoljenja? Sam Jehova mi je rekel:+ ‚Pojdi nad to deželo in jo opustoši!‘«+
11 Tedaj so Eljakím,+ Šébna+ in Joáh+ rabšaku+ dejali: »Govori, prosimo, s svojimi služabniki po sirsko,+ saj razumemo, in ne govori nam po judovsko,+ da ne bi slišalo ljudstvo, ki je na obzidju.«+
12 Toda rabšak je odvrnil: »Ali me je moj gospod poslal, da bi te besede govoril tvojemu gospodu in tebi? Ali me ni poslal k tem ljudem, ki sedijo na obzidju in bodo morali z vami vred jesti svoje iztrebke in piti svoj seč?«+
13 Nato se je rabšak ustopil+ in na ves glas zavpil po judovsko:+ »Poslušajte besede velikega kralja, kralja Asirije!+
14 Kralj govori takole: ‚Ne pustite se prevarati Ezekíju,+ ker vas ne more rešiti.+
15 Naj vas Ezekíja ne pregovori, da bi zaupali v Jehova,+ z besedami: »Jehova nas bo gotovo rešil.+ To mesto ne bo dano v roke asirskemu kralju.«+
16 Ne poslušajte Ezekíja, saj asirski kralj govori: »Predajte se+ in pridite k meni, pa boste jedli vsak s svoje trte in vsak s svoje smokve+ ter pili vodo iz svojega vodnega zbiralnika,+
17 dokler ne pridem in vas odpeljem v deželo, ki je podobna vaši deželi,+ v deželo žita in mladega vina, v deželo kruha in vinogradov.
18 Naj vas Ezekíja ne zapelje+ z besedami: ‚Jehova nas bo rešil.‘ Ali so bogovi narodov rešili vsak svojo deželo iz roke asirskega kralja?+
19 Kje so bogovi Hamáta+ in Arpáda?+ Kje so bogovi Sefarvájima?+ Ali so rešili Samaríjo iz moje roke?+
20 Kateri izmed vseh bogov teh dežel je rešil svojo deželo iz moje roke?+ Kako neki bi potem Jehova rešil Jeruzalem iz moje roke?«‘«+
21 Oni pa so molčali in mu niso odgovorili niti besede,+ ker je kralj zapovedal: »Ne odgovarjajte mu!«+
22 Nato so Hilkíjev sin Eljakím,+ ki je bil upravitelj dvora,+ tajnik Šébna+ in Asáfov sin Joáh,+ letopisec, prišli k Ezekíju z raztrganimi oblačili+ ter mu sporočili rabšakove besede.+
