Izaija 36:1–22

36  V štirinajstem letu kralja Ezekíja je asirski+ kralj Senaheríb+ prišel zoper vsa utrjena Judova mesta in jih zavzel.+  Nazadnje je asirski kralj poslal iz Lahíša+ h kralju Ezekíju v Jeruzalem+ rabšaka*+ z močno vojsko. Ta se je ustavil pri vodovodu,+ speljanem iz gornjega zbiralnika,+ ob poti k polju pralca perila.+  Tedaj so mu prišli naproti Hilkíjev sin Eljakím,+ ki je bil upravitelj dvora, tajnik Šébna+ in Asáfov sin Joáh,+ letopisec.+  In rabšak jim je dejal: »Prosim, povejte Ezekíju: ‚Takole govori veliki kralj,+ kralj Asirije:+ »Katera je ta opora, na katero se zanašaš?+  Ti praviš ‚Imam načrt in moč, ki sta potrebna za vojskovanje‘,+ toda to so zgolj besede na ustnicah. Na koga se vendar zanašaš, da si se mi uprl?+  Glej! Zanašaš se na pomoč tega nalomljenega trsta,+ na Egipt,+ ki se človeku, če se nanj nasloni, zarine v dlan in jo prebode. Takšen je faraon,+ egiptovski kralj, vsem, ki zaupajo vanj.+  Če pa mi boš rekel ‚Zaupamo v Jehova, našega Boga‘ – ali ni Ezekíja odstranil ravno njegovih višav+ in oltarjev+ ter Judu in Jeruzalemu naročil ‚Klanjajte se pred tem oltarjem‘?«‘+  Zdaj se torej stavi+ z mojim gospodom, kraljem Asirije:+ dal ti bom dva tisoč konj, in bomo videli, ali boš imel dovolj jezdecev, da jih boš posadil nanje.+  Kako boš potem odbil že enega samega upravitelja med najmanjšimi služabniki mojega gospoda,+ ko pa se zanašaš na Egipt, da ti bo dal bojne vozove in konjenike?+ 10  In ali sem prišel to deželo opustošit brez Jehovovega dovoljenja? Sam Jehova mi je rekel:+ ‚Pojdi nad to deželo in jo opustoši!‘«+ 11  Tedaj so Eljakím,+ Šébna+ in Joáh+ rabšaku+ dejali: »Govori, prosimo, s svojimi služabniki po sirsko,+ saj razumemo, in ne govori nam po judovsko,+ da ne bi slišalo ljudstvo, ki je na obzidju.«+ 12  Toda rabšak je odvrnil: »Ali me je moj gospod poslal, da bi te besede govoril tvojemu gospodu in tebi? Ali me ni poslal k tem ljudem, ki sedijo na obzidju in bodo morali z vami vred jesti svoje iztrebke in piti svoj seč?«+ 13  Nato se je rabšak ustopil+ in na ves glas zavpil po judovsko:+ »Poslušajte besede velikega kralja, kralja Asirije!+ 14  Kralj govori takole: ‚Ne pustite se prevarati Ezekíju,+ ker vas ne more rešiti.+ 15  Naj vas Ezekíja ne pregovori, da bi zaupali v Jehova,+ z besedami: »Jehova nas bo gotovo rešil.+ To mesto ne bo dano v roke asirskemu kralju.«+ 16  Ne poslušajte Ezekíja, saj asirski kralj govori: »Predajte se+ in pridite k meni, pa boste jedli vsak s svoje trte in vsak s svoje smokve+ ter pili vodo iz svojega vodnega zbiralnika,+ 17  dokler ne pridem in vas odpeljem v deželo, ki je podobna vaši deželi,+ v deželo žita in mladega vina, v deželo kruha in vinogradov. 18  Naj vas Ezekíja ne zapelje+ z besedami: ‚Jehova nas bo rešil.‘ Ali so bogovi narodov rešili vsak svojo deželo iz roke asirskega kralja?+ 19  Kje so bogovi Hamáta+ in Arpáda?+ Kje so bogovi Sefarvájima?+ Ali so rešili Samaríjo iz moje roke?+ 20  Kateri izmed vseh bogov teh dežel je rešil svojo deželo iz moje roke?+ Kako neki bi potem Jehova rešil Jeruzalem iz moje roke?«‘«+ 21  Oni pa so molčali in mu niso odgovorili niti besede,+ ker je kralj zapovedal: »Ne odgovarjajte mu!«+ 22  Nato so Hilkíjev sin Eljakím,+ ki je bil upravitelj dvora,+ tajnik Šébna+ in Asáfov sin Joáh,+ letopisec, prišli k Ezekíju z raztrganimi oblačili+ ter mu sporočili rabšakove besede.+

Opombe

Glej opombo k 2Kr 18:17 pri »rabšaka«.