Izaija 33:1–24
33 Gorje tebi, ki pustošiš, sam pa še nisi bil opustošen, in tebi, ki ravnaš zvijačno, drugi pa s teboj še niso ravnali zvijačno!+ Ko boš nehal pustošiti, boš opustošen.+ Ko boš nehal ravnati zvijačno, bodo drugi ravnali zvijačno s teboj.+
2 Jehova, usmili se nas.+ Ti si naše upanje.+ Ti bodi naša roka+ vsako jutro,+ da, naša rešitev v času stiske.+
3 Ko se zasliši hrup, ljudstva bežijo.+ Ko vstaneš, se narodi razkropijo.+
4 Tako kakor ščurki poberejo vse, kar se znajde pred njimi, bo pobran tudi vaš plen;+ nanj bodo planili tako, kakor plane nad človeka roj kobilic.+
5 Jehova bo povišan,+ on prebiva na višavi.+ Síon bo napolnil s pravico in pravičnostjo.+
6 Zanesljivost tvojih časov se bo izkazala za bogastvo rešitve+ – modrost in spoznanje+ ter strah pred Jehovom,+ kar je zaklad za tistega, ki to ima.
7 Glej! Njihovi junaki vpijejo na ulici, sli miru+ bridko jokajo.
8 Ceste so zapuščene,+ nihče več ne hodi po njih.+ Prelomil je zavezo,+ zaničuje mesta,+ ne zmeni se za smrtnega človeka.+
9 Dežela žaluje in vene.+ Libanon se sramuje+ in razpada. Šarón+ je postal kakor sušna ravnica, Bašánu in Karmélu odpada listje.+
10 »Zdaj bom vstal,«+ govori Jehova, »zdaj se bom povzdignil,+ zdaj se bom dvignil.+
11 Spočeli ste posušeno travo,+ rodili pa boste slamo. Vaš duh vas bo požrl+ kakor ogenj.+
12 Ljudstva bodo kakor žgano apno. Zagorela bodo kakor posekano trnje.+
13 Vi, ki ste daleč, poslušajte, kaj bom storil!+ In vi, ki ste blizu, spoznajte mojo moč!+
14 Grešniki na Síonu so prestrašeni,+ odpadniki trepetajo:+ ‚Kdo od nas lahko obstane pred požirajočim ognjem?+ Kdo od nas lahko obstane pred večnimi plameni?‘+
15 Tisti, ki nenehno hodi po poti pravičnosti+ in govori to, kar je pošteno,+ ki zavrača nepravičen dobiček od goljufij,+ ki svojim rokam ne pusti, da bi vzele podkupnino,+ ki si maši ušesa, da ne bi poslušal o prelivanju krvi, in ki si zatiska oči, da ne bi gledal hudobije,+
16 bo prebival na višavah;+ na težko dostopnih skalnatih krajih na višavah bo imel varno zatočišče.+ Dobival bo svoj kruh+ in vode mu ne bo primanjkovalo.«+
17 Tvoje oči bodo gledale kralja v njegovi lepoti,+ videle bodo daljno deželo.+
18 Tvoje srce bo o strahoti šepetalo:+ »Kje je pisar? Kje je izplačevalec?+ Kje je tisti, ki šteje stolpe?«+
19 Ne boš več videl predrznega ljudstva, ljudstva, ki govori z nerazumljivim jezikom, z jecljajočim jezikom, ki ga ne razumeš.+
20 Poglej Síon,+ mesto naših praznikov!+ Tvoje oči bodo videle Jeruzalem, mirno prebivališče, šotor, ki ga nihče ne bo podrl.+ Njegovi klini se ne bodo nikoli izpulili in nobena vrv se mu ne bo strgala.+
21 Veličastni,+ Jehova, bo tam za nas kakor reke+ in široki rečni kanali. Sovražnikove galeje ne bodo plule po njih, nobena mogočna ladja ne bo šla po njih.
22 Kajti Jehova je naš sodnik,+ Jehova je naš zakonodajalec,+ Jehova je naš kralj,+ on nas bo rešil.+
23 Sovražnikove vrvi bodo popustile, jambor ne bo mogel stati pokonci, jadro ne bo razpeto.
Takrat si bodo razdelili obilo plena; tudi hromi bodo nabrali velik plen.+
24 In noben prebivalec ne bo rekel: »Bolan sem.«+ Ljudstvu, ki prebiva v deželi, bo pregreha oproščena.+
