Izaija 29:1–24

29  »Gorje Ariélu*,+ Ariélu, mestu, v katerem je bil utaborjen David!+ Dodajte leto k letu, naj se prazniki+ zvrstijo.  Pritisnil+ bom na Ariéla, da bo nastalo žalovanje in objokovanje,+ in mi bo kakor Božje žrtveno ognjišče.+  Utaboril se bom okrog tebe in te obdal z ograjo iz priostrenih kolov, proti tebi bom postavil oblegovalne naprave.+  Ponižan boš, tako da boš govoril s tal, govoril boš tiho, kakor bi govoril iz prahu.+ Tvoj glas, ki bo prihajal s tal, bo kakor glas spiritističnih medijev in iz prahu se bo slišalo tvoje čivkanje.+  Množica tistih, ki so ti tujci, bo kakor droben prah+ in množica tiranov+ bo kakor pleva, ki odleti stran.+ To se bo zgodilo v trenutku, nenadoma.+  Jehova nad vojskami se bo ozrl nate in te rešil z gromom, potresom in velikim hrupom, z viharjem in neurjem ter s plamenom požirajočega ognja.«+  Množici vseh narodov, ki se bojujejo proti Ariélu,+ vsem, ki se bojujejo proti njemu, in oblegovalnim stolpom, ki so postavljeni proti njemu, ter tistim, ki pritiskajo nanj, se bo zgodilo kakor v sanjah, kakor v nočnem videnju.+  Da, tako bo, kakor če se lačnemu sanja, da jé, ko pa se zbudi, je njegova duša prazna,+ in kakor če se žejnemu sanja, da pije, ko pa se zbudi, je utrujen in njegova duša izsušena. Tako se bo zgodilo množici vseh narodov, ki se bojujejo proti gori Síon.+  Postojte in se čudite,+ zastrite si oči in bodite slepi!+ Pijani so,+ toda ne zaradi vina, opotekajo se, toda ne zaradi opojne pijače.+ 10  Jehova je na vas izlil duha trdnega spanja;+ zaprl vam je oči, preroke,+ in pokril glave,+ vidce.+ 11  Za vas je videnje o vsem tem kakor besede zapečatene knjige,+ ki jo dajo nekomu, ki zna brati, in mu rečejo: »Prosimo, preberi to na glas.« On pa odvrne: »Ne morem, ker je zapečatena.«+ 12  In knjigo dajo nekomu, ki ne zna brati, in mu rečejo: »Prosimo, preberi to na glas.« On pa odvrne: »Ne znam brati.« 13  Jehova pravi takole: »To ljudstvo se mi bliža s svojimi usti in me slavi s svojimi ustnicami,+ njegovo srce pa je daleč od mene,+ in strah, ki ga čuti do mene, je samo naučena človeška zapoved.+ 14  Zato bom, glej, zopet osupljivo ravnal s tem ljudstvom,+ osupljivo in nenavadno; in modrost njegovih modrijanov bo izginila, razumnost* njegovih preudarnih mož se bo skrila.«+ 15  Gorje tistim, ki globoko skrivajo svoje naklepe pred Jehovom+ in ki svoja dela opravljajo v temi+ ter govorijo: »Kdo nas vidi in kdo nas pozna?«+ 16  O vi izprijenci! Ali je lončar enak glini?+ Ali bo izdelek o svojem izdelovalcu rekel »Ni me naredil«?+ In ali bo oblikovana stvar o svojem oblikovalcu rekla »Nima razuma«?+ 17  Ali se ne bo Libanon prav kmalu spremenil v sadovnjak,+ sadovnjak pa se bo štel za gozd?+ 18  Tistega dne bodo gluhi slišali besede knjige+ in iz mraka in teme bodo spregledale oči slepih.+ 19  Krotki+ se bodo še bolj veselili Jehova in revni med ljudmi se bodo radovali Svetega Izraelovega.+ 20  Tiran bo namreč prišel do svojega konca+ in bahača ne bo več,+ vsi tisti, ki si prizadevajo delati húdo,+ bodo iztrebljeni, 21  vsi, ki človeka obtožujejo greha zaradi njegovih besed,+ vsi, ki nastavljajo vabo človeku, ki opominja pri mestnih vratih,+ vsi, ki odrivajo pravičnega z neutemeljenimi obtožbami.+ 22  Zato Jehova, ki je odkupil Abrahama, govori Jakobovi hiši:+ »Jakob se ne bo več sramoval in njegov obraz ne bo več bled,+ 23  kajti ko bo sredi sebe videl svoje otroke, delo mojih rok,+ bodo posvečevali moje ime,+ posvečevali bodo Svetega Jakobovega,+ čutili bodo strahospoštovanje do Izraelovega Boga.+ 24  Tisti, katerih duh je v zmoti, si bodo pridobili razumnost in tisti, ki se pritožujejo, bodo poučeni.«+

Opombe

»Ariél« verjetno pomeni »Božje žrtveno ognjišče«, nanaša pa se na Jeruzalem.
Glej opombo k Prg 2:3.