Hebrejcem 1:1–14
1 Bog, ki je že davno tega ob mnogih priložnostih+ in na mnogo načinov govoril našim praočetom po prerokih,+
2 je ob koncu teh dni+ govoril nam po Sinu,+ ki ga je postavil za dediča vseh stvari+ in po katerem je naredil+ stvarnosti*.
3 Ta je odsev njegove slave+ in natančna upodobitev samega njegovega bitja,+ ta vzdržuje vse z njegovo močno besedo.+ In ko je opravil očiščevanje za naše grehe,+ je sédel na desno stran+ Veličanstva v višavah.+
4 Torej je postal toliko višji od angelov,+ kolikor je tudi ime,+ ki ga je podedoval, odličnejše od njihovega.
5 Komu od angelov je namreč Bog kdaj rekel »Ti si moj sin, danes sem postal tvoj oče«?+ In spet »Jaz bom njegov oče, on pa moj sin«?+
6 O času, ko bo svojega Prvorojenca+ znova poslal na naseljeno zemljo, pa pravi: »Naj se mu poklonijo+ vsi Božji angeli.«+
7 Poleg tega za angele pravi: »Svoje angele napravlja za duhove*, svoje javne služabnike za ognjen plamen.«+
8 Glede Sina pa pravi: »Bog je tvoj prestol na vekomaj,+ in žezlo tvojega kraljestva+ je žezlo pravičnosti.+
9 Ljubil si pravičnost in sovražil nezakonitost. Zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil+ z oljem veselja bolj kot tvoje tovariše*.«+
10 In: »Ti, o Gospod, si v začetku položil temelje zemlji in nebo je delo tvojih rok.+
11 Oboje bo propadlo, ti pa boš ostal, kakor vrhnje oblačilo+ se bo postaralo.
12 Oboje boš zvil kakor plašč,+ kakor vrhnje oblačilo. Oboje se bo spremenilo, ti pa si isti in leta se ti ne bodo nikoli iztekla.«+
13 Kateremu od angelov je kdaj rekel »Sêdi na moji desni, dokler ne bom tvojih sovražnikov položil za podnožnik tvojim nogam«?+
14 Ali niso vsi ti duhovi,+ ki opravljajo javno službo,+ poslani, da strežejo tistim, ki bodo podedovali+ rešitev?
