Daniel 2:1–49

2  Nebukadnezar je imel v drugem letu svojega kraljevanja sanje.+ Vznemiril se je,+ in spanje ga je minilo.  Kralj je zato dal poklicati svečenike, ki so se ukvarjali z magijo,+ ljudi, ki so klicali duhove, čarovnike in kaldejce*, da bi mu povedali, kaj je sanjal.+ Prišli so torej in se postavili pred kralja.  Kralj jim je rekel: »Imel sem sanje in vznemirjen sem, ker bi rad vedel, kaj sem sanjal.«  Tedaj so kaldejci kralju po aramejsko+ rekli: »Kralj, živel na veke!+ Povej svojim služabnikom sanje, pa ti jih bomo razložili.«+  Kralj pa je kaldejcem odvrnil: »Razglašam naslednje: Če mi ne boste povedali sanj in jih razložili, boste razkosani,+ vaše hiše pa bodo spremenjene v javna stranišča.+  Če pa boste povedali sanje in jih razložili, boste od mene prejeli darove, nagrado in veliko čast.+ Zato mi povejte te sanje in jih razložite.«  Odgovorili so še drugič in rekli: »Naj kralj pove svojim služabnikom sanje, pa jih bomo razložili.«  Kralj je odvrnil: »Dobro vem, da hočete pridobiti nekaj časa, ker veste, kaj sem razglasil.  Če mi ne boste povedali sanj, vas čaka samo ena sodba.+ Sklenili ste, da boste pred menoj govorili laž in napačno besedo,+ dokler ne nastopijo drugačni časi. Zato mi povejte sanje in tako bom vedel, da jih lahko tudi razložite.« 10  Kaldejci pa so kralju odgovorili: »Na zemlji ni človeka, ki bi bil zmožen odkriti kraljevo stvar, saj noben še tako velik kralj ali vladar ni zahteval kaj takega od nobenega svečenika, ki se ukvarja z magijo, od nikogar, ki kliče duhove, niti od kaldejca. 11  Toda stvar, ki jo kralj zahteva, je težavna in ni ga, ki bi jo mogel pred kraljem odkriti, razen bogov,+ ti pa ne prebivajo med ljudmi.«+ 12  Zaradi tega se je kralj razjezil in silno raztogotil+ ter dejal, naj pokončajo vse babilonske modrece.+ 13  Izšel je ukaz in modrece naj bi pobili. Iskali so tudi Daniela in njegove prijatelje, da bi jih ubili. 14  Tedaj se je Daniel s preudarnimi in razumnimi besedami+ obrnil na Arjóha, poveljnika kraljeve telesne straže, ki se je že odpravljal pobijat babilonske modrece. 15  Arjóha, kraljevega pooblaščenca, je torej vprašal: »Zakaj je kralj izdal tako strog ukaz?« Tedaj je Arjóh Danielu povedal, za kaj gre.+ 16  Daniel je torej šel in zaprosil kralja, naj mu da čas, da mu bo lahko razložil sanje.+ 17  Potem je Daniel odšel v svojo hišo in vse to povedal svojim prijateljem, Hananíju, Mišaélu in Azaríju, 18  da bi prosili Boga nebes,+ naj se jih glede te skrivnosti usmili,+ tako da Daniel in njegovi prijatelji ne bi bili pokončani skupaj z drugimi babilonskimi modreci.+ 19  Tedaj je bila Danielu v nočnem videnju skrivnost razodeta.+ In Daniel je hvalil+ Boga nebes. 20  Dejal je: »Hvaljeno+ naj bo Božje ime od vekomaj do vekomaj, kajti Njegovi sta modrost in moč.+ 21  On spreminja čase in dobe,+ odstavlja kralje in jih postavlja,+ daje modrost modrim in spoznanje sprevidevnim.+ 22  Razodeva to, kar je globoko in prikrito,+ ve, kaj je v temi,+ in pri njem prebiva svetloba.+ 23  Tebi, o Bog mojih praočetov, se zahvaljujem in te hvalim,+ ker si mi dal modrost+ in moč. Razkril si mi to, za kar smo te prosili, saj si nam dal spoznati kraljevo stvar.«+ 24  Zato je Daniel odšel k Arjóhu,+ ki ga je kralj določil, da pokonča babilonske modrece.+ Šel je torej in mu rekel: »Ne pokončaj babilonskih modrecev! Pelji me pred kralja,+ da mu razložim sanje.« 25  Tedaj je Arjóh Daniela hitro odvedel pred kralja in mu rekel: »Med judovskimi pregnanci sem našel moža,+ ki lahko kralju razloži sanje.« 26  In kralj je Daniela, ki mu je bilo ime Beltšazar,+ vprašal: »Ali mi res moreš povedati sanje, ki sem jih imel, in jih razložiti?«+ 27  Daniel je kralju odgovoril: »Skrivnosti, po kateri kralj vprašuje, ne morejo kralju odkriti modreci, ne tisti, ki kličejo duhove, ne svečeniki, ki se ukvarjajo z magijo, ne astrologi.+ 28  Toda v nebesih je Bog, ki razodeva skrivnosti,+ in ta oznanja kralju Nebukadnezarju, kaj se bo zgodilo v zadnjih dneh.+ Sanje in videnja, ki si jih imel, ko si ležal na svoji postelji, torej so: 29  Tebi, o kralj, so se na postelji+ pojavile misli o tem, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Tisti, ki razodeva skrivnosti, ti oznanja, kaj se bo zgodilo.+ 30  Meni ta skrivnost ni bila razodeta,+ ker bi bil modrejši od vseh drugih živečih, ampak zato, da se kralju oznani pomen in da spoznaš misli svojega srca.+ 31  Ti, o kralj, si videl velikansko podobo. Ta podoba, velika in izrednega sijaja, je stala pred teboj in njen videz je bil strašljiv. 32  Glava te podobe je bila iz čistega zlata,+ njene prsi in roke iz srebra,+ njen trebuh in stegna iz bakra,+ 33  njene noge iz železa,+ njena stopala pa deloma iz železa, deloma iz gline.+ 34  Medtem ko si gledal, je kamen, ki ni bil utrgan s človeškimi rokami,+ udaril podobo v njena stopala iz železa in gline ter jih zdrobil.+ 35  Tedaj so se železo, glina, baker, srebro in zlato hkrati zdrobili in postali kakor pleve poleti na mlatišču,+ in veter jih je odnesel, tako da za njimi ni bilo nobenega sledu več.+ Kamen pa, ki je udaril podobo, je postal velika gora in je napolnil vso zemljo.+ 36  To so sanje in razložili jih bomo kralju.+ 37  Ti, o kralj, kralj kraljev, ki ti je Bog nebes dal kraljestvo,+ oblast, moč in dostojanstvo, 38  ti, ki ti je izročil+ poljske živali in ptice neba, kjer koli prebivajo človeški sinovi, in te postavil za vladarja nad njimi vsemi, ti si glava iz zlata.+ 39  Za teboj bo vstalo drugo kraljestvo,+ slabše od tvojega,+ in nato tretje kraljestvo, iz bakra, ki bo vladalo vsej zemlji.+ 40  Četrto kraljestvo+ pa bo močno kakor železo.+ Železo namreč vse zdrobi in zmelje, tako bo tudi to zdrobilo in razbilo vsa ta kraljestva, kakor železo, ki vse razbije.+ 41  To pa, da si videl, da so stopala in prsti deloma iz lončarske gline, deloma iz železa,+ pomeni, da bo kraljestvo razdeljeno,+ toda v njem bo nekaj trdote železa, saj si videl železo, pomešano z vlažno glino.+ 42  To, da so bili prsti na stopalih deloma iz železa in deloma iz gline, pomeni, da bo kraljestvo deloma močno in deloma krhko. 43  Da si pa videl železo, pomešano z vlažno glino, pomeni, da se bodo* pomešali s človeškim potomstvom, vendar se ne bodo držali skupaj, drug z drugim, tako kakor se železo ne meša z glino. 44  In v dneh teh kraljev+ bo Bog nebes+ ustanovil kraljestvo,+ ki ne bo nikoli pokončano.+ To kraljestvo ne bo predano nobenemu drugemu ljudstvu.+ Vsa ta kraljestva bo zdrobilo in uničilo,+ sámo pa bo ostalo na veke.+ 45  Videl si namreč, da je bil od gore utrgan kamen, vendar ne s človeškimi rokami,+ ter je zdrobil železo, baker, glino, srebro in zlato.+ Véliki Bog+ oznanja kralju, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.+ Sanje so verodostojne in njihova razlaga zanesljiva.«+ 46  Tedaj je kralj Nebukadnezar padel na kolena in se priklonil do tal. Danielu je izkazal čast in naročil, naj mu prinesejo dar in kadilo.+ 47  Kralj je Danielu rekel: »Vaš Bog je zares Bog nad bogovi+ in Gospod nad kralji+ ter tisti, ki razodeva skrivnosti, saj si mogel razodeti to skrivnost.«+ 48  Tako je kralj Daniela povišal+ in mu dal mnogo velikih darov. Postavil ga je za vladarja nad vso babilonsko pokrajino+ in za glavnega predstojnika vseh babilonskih modrecev. 49  Upravo nad babilonsko pokrajino je kralj na Danielovo prošnjo izročil Šadrahu, Mešahu in Abednegu,+ Daniel pa je ostal na kraljevem dvoru.+

Opombe

»Kaldejci« so bili posebna verska skupina, ki je zase menila, da je spretna v vedeževanju.
»Bodo« se očitno nanaša na to, kar je predstavljeno z železom.