Apostolska dela 9:1–43
9 Savel, ki je Gospodovim učencem+ še vedno grozil in si želel njihove smrti,+ pa je šel k velikemu duhovniku
2 in ga prosil, naj mu da pisma za sinagoge v Damasku, da bi lahko vse privržence in privrženke Poti*,+ ki bi jih našel, vklenjene privedel v Jeruzalem.
3 Med potjo pa, ko se je že bližal Damasku, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba.+
4 Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?«+
5 Savel je vprašal: »Kdo si, gospod?« Ta pa je dejal: »Jezus sem, ki ga ti preganjaš.+
6 Toda zdaj vstani+ in pojdi v mesto, in izvedel boš, kaj moraš storiti.«
7 Možje, ki so potovali z njim,+ so obstali brez besed.+ Zven glasu so sicer slišali,+ videli pa niso nikogar.
8 Savel pa je vstal s tal in, čeprav je imel oči odprte, ni videl ničesar.+ Zato so ga vodili za roko in ga pospremili v Damask.
9 Tri dni ni nič videl+ in ni ne jedel ne pil.
10 V Damasku pa je bil neki učenec z imenom Ananíja,+ in temu se je v videnju prikazal Gospod in mu rekel: »Ananíja!« Ta pa je odvrnil: »Tu sem, Gospod.«
11 Gospod mu je rekel: »Vstani, pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna, in v Judovi hiši poišči moža iz Tarza,+ ki mu je ime Savel. Ker glej, on moli,
12 in v videnju je videl moža z imenom Ananíja, kako je vstopil in položil nanj roke, da bi spet videl.«+
13 Ananíja pa je odgovoril: »Gospod, od mnogih sem že slišal o tem človeku, koliko hudega je storil tvojim svetim v Jeruzalemu.
14 In tu ima od višjih duhovnikov pooblastilo, da sme vkleniti vse, ki kličejo tvoje ime.«+
15 Gospod pa mu je rekel: »Pojdi, ker on mi je izbrana posoda,+ da ponese moje ime narodom,+ pa tudi kraljem+ in Izraelovim sinovom.
16 Jasno mu bom namreč pokazal, koliko bo moral pretrpeti za moje ime.«+
17 Tako je Ananíja odšel in vstopil v hišo, položil nanj roke ter rekel: »Savel, brat moj, pošilja me Gospod, namreč tisti Jezus, ki se ti je prikazal na poti, po kateri si prihajal, in to zato, da bi se ti povrnil vid in bi se napolnil s svetim duhom.«+
18 V hipu mu je z oči padlo nekaj luskam podobnega in vid se mu je povrnil. Vstal je in se dal krstiti,
19 potem pa je vzel hrano in se okrepčal.+
Zatem je nekaj dni ostal z učenci v Damasku+
20 in takoj začel po sinagogah oznanjevati, da je Jezus+ Božji Sin.
21 Toda vsi, ki so ga slišali, so osupnili in govorili: »Ali ni ta tisti, ki je v Jeruzalemu hotel iztrebiti+ vse, ki kličejo to ime, in je sem prišel prav zato, da bi jih vklenjene odpeljal k višjim duhovnikom?«+
22 Savel pa je postajal vse močnejši in je Jude, ki so prebivali v Damasku, spravljal v zadrego, ko je logično dokazoval, da je Jezus res Kristus*.+
23 Ko pa je minilo že mnogo dni, so Judje sklenili, da ga bodo spravili s poti.+
24 Toda Savel je izvedel za njihovo zaroto. Oni pa so noč in dan prežali tudi pri mestnih vratih, da bi ga umorili.+
25 Zato so ga njegovi učenci neko noč vzeli in ga v košari spustili skozi odprtino v obzidju.+
26 Ko je prišel v Jeruzalem,+ se je skušal pridružiti učencem, toda vsi so se ga bali, saj niso verjeli, da je učenec.
27 Zato mu je priskočil na pomoč Bárnaba+ in ga odvedel k apostolom. Podrobno jim je povedal, kako je Savel med potjo videl Gospoda,+ ki mu je govoril,+ in kako je v Damasku+ pogumno govoril o Jezusovem imenu.
28 Ostal je z njimi in se svobodno gibal po Jeruzalemu ter pogumno govoril v Gospodovem imenu.+
29 Govoril je in se prerekal z grško govorečimi Judi, toda ti so ga poskušali spraviti s poti.+
30 Ko so za to izvedeli bratje, so ga odpeljali v Cezarejo in od tam poslali v Tarz.+
31 Tedaj je za občino+ po vsej Judeji, Galileji in Samaríji nastopilo obdobje miru in občina se je izgrajevala; in ker je živela v strahu pred Jehovom+ ter v tolažbi svetega duha,+ se je množila.
32 Ko je Peter tako potoval iz kraja v kraj, je prišel tudi k svetim, ki so prebivali v Lidi.+
33 Tam je našel moža z imenom Enéj, ki je bil že osem let priklenjen na posteljo, ker je bil paraliziran.
34 Peter mu je rekel:+ »Enéj, Jezus Kristus te ozdravlja.+ Vstani in postelji posteljo.« Nemudoma je vstal.
35 In vsi tisti, ki so živeli v Lidi in na šarónski ravnini,+ so ga videli in se spreobrnili h Gospodu.+
36 V Jopi+ pa je živela učenka z imenom Tabita, kar v prevodu pomeni Dorka*. Ta je storila veliko dobrih del+ in je rada delila miloščino.
37 Ravno tiste dni pa je zbolela in umrla. Zato so jo umili in položili v zgornjo sobo.
38 Ker pa je bila Lida blizu Jope,+ so učenci, ko so slišali, da je Peter v tem mestu, poslali k njemu dva moža s prošnjo: »Prosimo te, da brez odlašanja prideš k nam.«
39 Peter je brž vstal in odšel z njima. Ko je prispel, so ga odvedli v zgornjo sobo in k njemu so pristopile vse vdove, ki so mu jokaje kazale mnoga spodnja in vrhnja oblačila,+ ki jih je Dorka izdelovala, ko je bila še z njimi.+
40 Peter pa je vse poslal ven,+ pokleknil in molil. Potem se je obrnil k truplu in rekel: »Tabita, vstani!« Odprla je oči, in ko je zagledala Petra, je sedla.+
41 Podal ji je roko in jo dvignil,+ nato pa poklical svete in vdove ter jim jo pokazal živo.+
42 To se je razvedelo po vsej Jopi, in mnogi so začeli verovati v Gospoda.+
43 Peter pa je še kar nekaj dni ostal v Jopi+ pri nekem Simonu, strojarju.+
Opombe
^ »Pot« se nanaša na krščansko življenjsko pot in nauk.
^ Grško ime »Dorka« in aramejsko ime »Tabita« pomenita »gazela«.
