Apostolska dela 5:1–42
5 Posest pa sta prodala tudi neki mož, ki mu je bilo ime Ananíja, in njegova žena Safíra.
2 Ananíja je z ženino vednostjo nekaj izkupička skrivaj obdržal zase, tako da ga je apostolom prinesel samo en del in jim ga položil k nogam.+
3 Toda Peter mu je rekel: »Ananíja, zakaj te je Satan+ navedel, da si poskusil izigrati+ svetega duha+ in si skrivaj obdržal zase nekaj izkupička od prodanega polja?
4 Ali ni bilo polje, preden si ga prodal, tvoje in ali nisi z izkupičkom razpolagal čisto sam? Zakaj si se vendar v srcu namenil storiti takšno dejanje? Izigrati+ nisi poskusil ljudi, temveč Boga.«+
5 Ko je Ananíja slišal te besede, se je zgrudil in izdihnil.+ In velik strah+ je obšel vse, ki so o tem slišali.
6 Mlajši možje pa so vstali, ga povili,+ odnesli ven in pokopali.
7 Čez kake tri ure pa je vstopila njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo.
8 Peter ji je rekel: »Povej mi, ali sta polje prodala za toliko?« Ona pa je odvrnila: »Da, za toliko.«
9 Zato ji je Peter dejal: »Zakaj sta se domenila, da bosta preizkusila+ Jehovovega duha? Glej, noge teh, ki so pokopali tvojega moža, so že pri vratih in odnesli te bodo ven.«
10 V hipu se je zgrudila pri njegovih nogah in izdihnila.+ Ko so mladeniči vstopili, so jo našli mrtvo. Odnesli so jo ven in jo pokopali poleg njenega moža.
11 Zato je vso občino* in vse, ki so o tem slišali, obšel velik strah.
12 Sicer pa so apostoli med ljudstvom delali veliko znamenj in čudežev.+ In vsi so se enodušno zbirali v Salomonovem stebrišču.+
13 Resda se jim od drugih ni nihče upal pridružiti,+ vseeno pa jih je ljudstvo poveličevalo.+
14 Poleg tega se jim je pridruževala množica ljudi, ki so verovali v Gospoda, moški in ženske.+
15 Tako so celo na široke ulice nosili bolnike in jih polagali na majhna ležišča in nosila, da bi na koga izmed njih padla vsaj Petrova senca, kadar bi ta šel mimo.+
16 Zbirala pa se je tudi množica ljudi iz mest okoli Jeruzalema. Ti so prinašali bolnike in takšne, ki so jih nadlegovali nečisti duhovi, in vsi do zadnjega so bili ozdravljeni.
17 Takrat pa so se veliki duhovnik in vsi, ki so bili z njim, namreč tedanja ločina saducejev, polni ljubosumja dvignili.+
18 Prijeli so apostole in jih zaprli v javno ječo.+
19 Toda ponoči je Jehovov angel+ odprl vrata ječe,+ jih izpeljal ven in rekel:
20 »Pojdite, in ko boste v templju, govorite ljudem vse, kar je rečeno o življenju.«+
21 Ko so apostoli to slišali, so že ob prvem svitu vstopili v tempelj in začeli učiti.
Ko pa so prišli veliki duhovnik in tisti, ki so bili z njim, so sklicali sanhedrín* in ves zbor starešin Izraelovih sinov+ ter poslali ponje v ječo.
22 Toda ko so tempeljski stražarji prišli tja, jih v ječi niso našli. Zato so se vrnili in poročali
23 naslednje: »Ječo smo našli skrbno zaklenjeno in paznike, ki so stali pri vratih, ko pa smo odprli, ni bilo notri nikogar.«
24 Ko so te besede slišali tempeljski načelnik in višji duhovniki, so se ob vsem tem znašli v zadregi, češ, kaj bo iz tega.+
25 Pa je prišel nekdo in jim sporočil: »Glejte! Možje, ki ste jih zaprli, stojijo v templju in učijo ljudstvo.«+
26 Tedaj je načelnik s svojimi stražarji odšel in jih privedel, vendar ne na silo, ker so se bali,+ da jih ljudstvo ne bi kamenjalo.
27 Pripeljali so jih torej in jih postavili v sanhedrínsko dvorano. In veliki duhovnik jih je zaslišal
28 ter jim rekel: »Izrecno smo vam prepovedali,+ da bi še učili v tem imenu, vi pa ste s svojim naukom napolnili Jeruzalem+ in hočete kri+ tega človeka spraviti na nas.«
29 Peter in drugi apostoli pa so odvrnili: »Pokorni moramo biti Bogu, ne pa ljudem.+
30 Bog naših praočetov je obudil+ Jezusa, ki ste ga vi usmrtili, s tem da ste ga obesili na kol*.+
31 Njega je Bog povišal na svojo desno+ za Glavnega zastopnika+ in Rešitelja,+ da bi se Izrael lahko pokesal+ in bi mu bili odpuščeni grehi.+
32 In mi smo priče teh dogodkov,+ pa tudi sveti duh,+ ki ga je Bog dal tem, ki so mu pokorni.«
33 Ko so pa to slišali, so se zelo razjezili in že so jih hoteli umoriti.+
34 Toda v sanhedrínu je vstal neki mož, farizej* z imenom Gamáliel,+ učitelj Postave, ki je pri vsem ljudstvu imel velik ugled, ter zapovedal, naj apostole za krajši čas odvedejo ven.+
35 Nato jim je dejal: »Izraelci,+ pazite, kaj nameravate narediti s temi ljudmi.
36 Pred časom se je na primer dvignil Tevdá, ki je zase trdil, da je nekaj,+ in na njegovo stran je stopilo kar nekaj mož, kakih štiristo.+ Toda ubili so ga, vsi tisti, ki so ga ubogali, pa so se razbežali in izginili.
37 Za njim se je v dneh popisovanja+ dvignil Juda Galilejec in potegnil ljudi za seboj. Toda umrl je, in vsi, ki so ga ubogali, so se razkropili vsenaokrog.
38 Zato vam glede na trenutne okoliščine pravim: Nikar se ne vtikajte v te ljudi, ampak jih pustite pri miru (če je namreč ta naklep ali to početje od ljudi, bo propadlo,+
39 če pa je od Boga,+ jih ne boste mogli zatreti),+ sicer se lahko znajdete še v boju proti samemu Bogu.«+
40 In poslušali so ga. Poklicali so apostole, jih pretepli+ in jim ukazali, naj nehajo govoriti v Jezusovem imenu.+ Potem so jih izpustili.
41 Ti so torej odšli izpred sanhedrína veseli,+ ker so bili šteti za vredne, da smejo trpeti zasramovanje za njegovo ime.+
42 Vsak dan so v templju in po hišah+ z nezmanjšano vnemo učili+ ter oznanjali dobro novico o Jezusu, ki je Kristus*.+
Opombe
^ Glej Dodatek 10.
