Apostolska dela 26:1–32
26 Agrípa+ je Pavlu rekel: »Dovoljeno ti je, da se zagovarjaš.« Tedaj je Pavel iztegnil roko+ in začel svoj zagovor:+
2 »Kralj Agrípa, štejem se za srečnega, da se glede vsega, česar me Judje obtožujejo,+ danes zagovarjam pred tabo,
3 še posebej zato, ker dobro poznaš vse običaje+ in tudi vse spore med Judi. Zato te prosim, da me potrpežljivo poslušaš.
4 Kar se torej tiče mojega življenja+ od mladosti naprej, ko sem od malega živel med svojim narodom in v Jeruzalemu, vedo vsi Judje,
5 ki me poznajo že od mojega otroštva, če le želijo pričati za to, da sem živel po najstrožji ločini+ naše vere, kot farizej.+
6 Pa vendar so me zdaj zaradi upanja+ na obljubo,+ ki jo je Bog dal našim praočetom, poklicali na sodbo.
7 Tudi naših dvanajst rodov upa, da bo doseglo izpolnitev te obljube, tako da Bogu noč in dan z vso močjo opravljajo sveto službo.+ Zdaj pa me Judje tožijo ravno zaradi tega upanja,+ o kralj.
8 Zakaj se vam zdi neverjetno, da bi Bog obujal mrtve?+
9 Sam pri sebi sem res mislil, da moram še mnogo narediti glede nasprotovanja imenu Jezusa Nazaréčana,
10 in to sem tudi storil v Jeruzalemu. Mnogo svetih sem spravil za zapahe,+ ker sem za to dobil pooblastilo od višjih duhovnikov.+ In ko naj bi jih usmrtili, sem za to dal svoj glas.
11 Prav tako sem jih z mnogokratnim kaznovanjem po vseh sinagogah+ skušal prisiliti, da bi se svoji veri odrekli. Ker pa sem bil nanje zelo besen, sem šel tako daleč, da sem jih preganjal celo v drugih mestih.
12 Ko sem tako ob vsem tem prizadevanju s pooblastilom in po naročilu višjih duhovnikov potoval v Damask,+
13 sem opoldne, o kralj, na poti videl svetlobo, svetlejšo od sončne, ki je švignila z neba ter obsijala mene in te, ki so potovali z menoj.+
14 In ko smo vsi popadali po tleh, sem zaslišal glas, ki mi je po hebrejsko rekel: ‚Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Če brcaš proti ostnom*, se lahko poškoduješ.‘+
15 Jaz pa sem rekel: ‚Kdo si gospod?‘ In Gospod je odvrnil: ‚Jezus sem, ki ga ti preganjaš.+
16 Vseeno pa zdaj vstani in stopi na noge.+ Videti sem se ti namreč dal zato, da te izberem za pomočnika in za pričo,+ da oznanjaš to, kar si že videl in kar ti bom še dal videti o sebi,
17 ko te bom reševal pred tem ljudstvom in pred narodi, h katerim te pošiljam,+
18 da jim odpreš oči,+ jih od teme+ obrneš k svetlobi+ in izpod Satanove+ oblasti k Bogu, zato da bi jim bili po njihovi veri vame odpuščeni grehi+ in bi prejeli dediščino+ med posvečenimi.‘+
19 Zato, kralj Agrípa, nebeškemu prizoru nisem bil neposlušen,+
20 temveč sem najprej tem v Damasku+ in nato še onim v Jeruzalemu+ in po vsej judejski deželi, pa tudi narodom+ prinesel sporočilo, naj se pokesajo in spreobrnejo k Bogu, tako da opravljajo dela, ki sodijo h kesanju.+
21 Zaradi vsega tega so me Judje v templju prijeli in me poskušali ubiti.+
22 Ker pa sem dobil pomoč+ od Boga, še danes pričujem malim in velikim, vendar ne govorim nič drugega kakor to, kar so že Preroki+ in tudi Mojzes+ navajali, da se bo godilo,
23 namreč da bo moral Kristus* trpeti+ in da bo kot prvi obujeni+ od mrtvih oznanjal luč+ temu ljudstvu in narodom.«+
24 In ko se je Pavel tako zagovarjal, je Fest glasno rekel: »Pavel, ti si nor!+ Od velike učenosti se ti meša!«
25 Toda Pavel je rekel: »Nisem nor, velespoštovani Fest, ampak govorim besede resnice in razumnosti.
26 Kralju lahko govorim brez vsakih zadržkov, saj res dobro pozna te stvari; prepričan sem namreč, da mu ne uide niti ena teh stvari, saj se to ni zgodilo v kakšnem zakotju.+
27 Kralj Agrípa, ali verjameš Prerokom? Jaz vem, da verjameš.«+
28 Agrípa pa je Pavlu rekel: »Še malo, pa bi me pregovoril, da bi postal kristjan.«
29 Pavel je na to rekel: »Boga prosim, da bi, bodisi prej bodisi kasneje, ne samo ti, ampak tudi vsi, ki me danes poslušajo, postali takšni, kakršen sem tudi jaz, le da brez teh spon.«
30 Tedaj je kralj vstal in prav tako deželni upravitelj, Bereníka in možje, ki so sedeli z njimi.
31 Ko pa so se umaknili, so se začeli med seboj pogovarjati: »Ta človek ne dela nič takega, za kar bi si zaslužil smrt+ ali spone.«
32 Agrípa je Festu še rekel: »Tega moža bi lahko že izpustili, če se ne bi sklical+ na cesarja.«
Opombe
^ »Osten« je palica s konico za priganjanje živali.
